Kdo je odgovoren za nenabavo dodatnih odmerkov Pfizerjevega cepiva?

Poslanec SD Dejan Židan je v imenu predlagateljev seje, poslanskih skupin LMŠ, SD, Levice in SAB, opozoril, da konec decembra lani in morda še nekaj dni v januarju Slovenija ni naročila dodatnih 470.000 odmerkov cepiva proizvajalcev Pfizer in BioNTech, s čimer bi lahko v prvi polovici letošnjega leta cepili 250.000 ljudi. Kot je dejal, je v času odločanja o morebitnem naročilu dodatnih odmerkov ministrstvo za zdravje vodil premier Janez Janša. "Pri tako resnih vprašanjih nekdo mora sprejeti odločitev. Strokovne skupine svetujejo, politika pa sprejme odločitev," je dejal.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je danes pojasnil, da o dodatnih, opcijskih odmerkih cepiv konec decembra niso odločali, ker je imela Slovenija 21. decembra sklenjene pogodbe s štirimi proizvajalci za skupaj 3,6 milijona odmerkov cepiv. Poleg tega se je pričakovalo skorajšnje izrazito povečanje dobav cepiva AstraZenece in se ni pričakovalo, da bo prihajalo do takšnih odstopanj dobav AstraZenece od naročenega in predvidenega. Če bi naročili opcijske odmerke, je bil predviden plan dobav v drugi polovici leta. Dodal je, da so vse države članice EU pričakovale, da bodo farmacevtska podjetja okrepila proizvodnjo v letošnjem letu, kar se tudi dogaja.

Odločitev o naročilu dodatnih odmerkov cepiv je takrat sprejemala strokovna svetovalna skupina za cepljenje, in ko je Janša izvedel, da niso naročili dodatnih odmerkov, je to skupino razpustil, je povedal Vindišar.

Gantar: Slovenija ni mogla predvideti, da bo prišlo do zmanjšanj dobav cepiv 

Nacionalni koordinator za logistični del množičnega cepljenja Jelko Kacin je k temu dodal, da je Slovenija naročila vse vrste cepiva, ki jih je lahko. Poleg tega sedaj dva farmacevta, Pfizer in Moderna, krepita dobave v EU. Pfizer bo v drugem četrtletju dobavil 60 milijonov odmerkov, ki naj bi jih sicer dobili v zadnjem kvartalu, kar pomeni, da bo Pfizer v aprilu tedensko namesto 40.950 odmerkov cepiv dobavil 64.350 odmerkov. V maju bodo dobave vsak teden 58.500 odmerkov, v juniju pa že 106.000 odmerkov. Tudi Moderna bo okrepila dobavo, v tem četrtletju bo Sloveniji zagotovila 132.000 odmerkov.

Nekdanji minister za zdravje Tomaž Gantar je dodal, da se je Slovenija v času možnosti naročanja opcijskih odmerkov, kar je bilo sicer po njegovem odhodu z ministrstva, prav odločala, saj niso mogli predvideti, da bo prišlo do zmanjšanj dobav cepiv. Če bi bile dobave takšne, kot so bile načrtovane, bi imeli dovolj cepiv. Bi se pa lahko tukaj znašli morda zaradi tega, ker bi naročili cepiva, ki morda ne bi delovala na nove različice novega koronavirusa. "V tem primeru ne vidim velike napake, ampak možnost strokovne ocene, ki bila danes drugačna," je dejal.

Poslanka SAB Alenka Bratušek pa je dejala, da bi razumela odločitev Slovenije, da se odpove opcijskim odmerkom, če bi se tako odločilo vseh 27 držav. "Ampak se niso, samo tri so se tako odločile, med njimi Slovenija," je dejala. Po njenem mnenju je nenabava dodatnih odmerkov cepiv drugi fiasko te vlade na področju epidemije covida-19 in boji se, da ni zadnji.

Alenka Jeraj (SDS) je ocenila, da se je vlada pametno odločila, da je naročila cepiva različnih proizvajalcev. Ob tem je opozorila, da se v teh časih stvari dnevno spreminjajo. Prepričani so bili, da bo AstraZeneca zagotovila dovolj cepiva, kar je konec koncev pričakovala celotna Evropa, a se to ni zgodilo. A, kot je dodala, ni nič zamujenega, do julija bomo lahko v Sloveniji imeli 50-odstotno precepljenost.

Jani Möderndorfer (LMŠ) pa ocenjuje, da je danes vprašanje, ali je Janša konec decembra opustil dolžno ravnanje kot odgovorna oseba. Prenos pooblastil o naročanju cepiv na strokovno skupino namreč ne pomeni prenosa odgovornosti, je dejal. Ob tem se sprašuje, zakaj Slovenija do decembra ni naredila več za pripravo na organizacijo cepljenja, če se je že junija vedelo, da bo čez nekaj mesecev steklo cepljenje.

Mojca Žnidarič (SMC) pa je opozorila, da bi bili opcijski odmerki dobavljeni šele konec letošnjega leta, tudi če bi jih takrat naročili, kar je pozneje, kot prihajajo ostala cepiva.

Sklepov, ki so jih pripravili predlagatelji seje, danes na odboru niso sprejeli. So pa poslanske skupine SD, LMŠ, SAB in nepovezanih poslancev naslovile zahtevo za sklic še ene nujne seje odbora za zdravstvo, na kateri želijo razpravljati o nujnosti uvedbe dodatnih ukrepov za omejevanje širjenja novega koronavirusa. V sklicu navajajo, da se v Sloveniji zanemarja vlogo aerosolnega prenosa virusa, posledično pa se ne uvaja ukrepov, ki bi lahko prispevali k omejevanju okužb, in vztraja pri drugih, katerih pomen je vsaj precenjen, če ne povsem odsoten.