Odbor državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na današnji seji zavrnil predlog spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih. "V Sloveniji imamo na področju prometa s kmetijskimi zemljišči eno najbolj liberalnih rešitev, ki je ne poznajo niti veliko večje države kot je naša," je pojasnil predlagatelj sprememb zakona poslanec NSi Alojz Sok. Po Sokovem mnenju bi bilo z uvedbo zemljiškega maksimuma možno preprečiti povečevanje gospodarske moči tujcev. Argumenti, ki jih je v svoji odločbi navedlo ustavno sodišče - to je leta 1998 odločilo, da zaradi svobodne gospodarske pobude ni mogoče omejevati površin pri nakupu kmetijskih zemljišč - po mnenju Soka niso pravi.
Državni sekretar na kmetijskem ministrstvu Franc Potočnik je pojasnil, da denacionalizacijski postopki še niso končani, določeno število upravičencev bo tako dobilo v last več posesti od predlaganega zemljiškega maksimuma. Po Sokovih besedah pa novela zakona ne bi posegla v denacionalizacijske postopke. Janko Veber (ZLSD) pa je v nasprotju z njim menil, da predlog ne bo pripeljal do bolj urejene zemljiške politike, razprava o predlogu pa da je, glede na odločitev ustavnega sodišča, brezpredmetna.
Da je potrebna celovita prenova zakona o kmetijskih zemljiščih, je menil Branko Romih s Kmetijsko gozdarske zbornice.
Proti predlogu zakona se je izrekla Lidija Majnik (LDS), ki je predlog uvedbe zemljiškega maksimuma označila kot omejevanje slovenskih podjetij in državljanov. Geza Džuban (LDS), ki je poudaril dejstvo, da je prometa s kmetijskimi zemljišči malo, pa je predlog označil za predvolilni zakon, ki ničesar ne rešuje.
Predlog, po katerem naj bi 19. člen zakona, ki ureja promet s kmetijskimi zemljišči, spremenil tako, da bi upravičenci do nakupa smeli povečati svojo posest do največ 200 hektarjev primerljive kmetijske površine, je v državni zbor 11. februarja vložil poslanec NSi Alojz Sok.