Odbora DZ zavrnila predloge NSi o integraciji tujcev

V skladu s predlogi sklepov, ki so jih pripravili v NSi, bi ministrstvo za notranje zadeve pripravilo predloge rešitev na področju priseljevanja s ciljem, da bi spodbudili in motivirali tujce za vključevanje v družbo. Z zakonodajnimi spremembami naj bi tudi zaostrili pogoj znanja slovenskega jezika. Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje bi medtem pripravilo predlog zakonodajnih sprememb za sistemsko ureditev vključevanja otrok brez znanja slovenščine k pouku.

V NSi po nedavnem vabilu na roditeljski sestanek v albanščini, ki so ga nekaterim staršem poslali na Osnovni šoli Žalec, menijo, da sta priseljenska politika in integracija spodleteli, je poudaril poslanec NSi Aleksander Reberšek, ki je predstavil zahtevo za sklic nujne seje.

Zakon o tujcih po njegovi oceni ni ustrezen. Zdaj namreč dopušča, da pri znanju slovenskega jezika zadostuje preživetvena raven, medtem ko je bilo v času prejšnje vlade sprejeto, da mora tujec imeti osnovno znanje slovenskega jezika.

Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je pojasnil, da je bilo vabilo na šoli v Žalcu pripravljeno za starše, ki se prvič niso odzvali na vabilo na roditeljski sestanek. "Roditeljski sestanek pa ni pouk," je poudaril. Slovenija je na osnovi konvencije o otrokovih pravicah po njegovem pojasnilu dolžna zagotavljati otrokom priseljencev pravico do izobraževanja in do ohranjanja svoje identitete.

Pri otrocih priseljencev ne gre le za učenje slovenskega jezika, ampak tudi za socializacijske procese, je opomnil. Smernice za vključevanje učencev in dijakov iz drugih jezikovnih okolij po njegovem pojasnilu navajajo, da šola zagotovi razumljive informacije. Poleg tega nakazujejo, kako naj šole postopajo pri vključevanju otrok priseljencev. Pri tem je usposabljanje strokovnih delavcev ključno, je izpostavil.

Vlada je sprejela strategijo za vključevanje tujcev z več kot 50 konkretnimi ukrepi, od jezikovnih tečajev do socialne aktivacije, ki se že izvajajo, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve Tina Heferle. Po njenih besedah pa je velik izziv pomanjkanje izvajalcev.

Ob navedbah NSi, da je bilo v času prejšnje vlade določeno, da mora tujec znati slovenščino na osnovni ravni, pa je opozorila, da hkrati ni bilo poskrbljeno za izvajanje te določbe v praksi. Prav zato je bila določba v času aktualne vlade spremenjena, tako da za začetno integracijo zadostuje preživetvena raven.

Ravnateljica I. osnovne šole Žalec Andreja Špajzer, kjer so poslali vabilo na roditeljski sestanek v albanščini, je pojasnila, da si želijo dobrega sodelovanja s starši. Glede na to so takšna vabila poslali že večkrat.

Priseljenci so ljudje, ki jih naš trg delovne sile potrebuje, je spomnila Marina Lukšič Hacin z Inštituta za slovensko izseljenstvo in migracije Znanstveno-raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Glede na to se ji zdi prav, da jim omogočimo ustrezno podporo.

K integraciji uspešno prispevajo medkulturni mediatorji, pa je prepričana medkulturna mediatorka za albansko skupnost v Sloveniji Vera Haliti. Po njenih besedah jih deluje že več, prihajajo pa iz različnih skupnosti.

V razpravi je Janja Sluga iz Svobode vabilo v albanščini na šoli v Žalcu v nasprotju z Reberškom ocenila kot primer dobre prakse, ki na tej šoli poteka že več let, tudi v času prejšnje vlade. Kdor pozna področje priseljevanja, ve, kako dobrodošlo je, da novo okolje ponudi priseljencu roko, je dejala. NSi se je po njenih besedah "radikalizirala".

Po mnenju Alenke Helbl iz SDS pa učenec brez znanja slovenščine težko doseže svoje cilje, se težje vključi v skupnost in začne izgubljati samozavest. Zdaj se morajo šole po njenih navedbah same soočati s številnimi izzivi, ki pa jih ne bi bilo, če bi učenec prej hodil v pripravljalnico. Pozvala je k čim prejšnjim sistemskim rešitvam, ki bi bile dobre tako za otroke priseljencev kot tudi za druge otroke.