Odgovor ali pobuda?

Slovenija Hrvaški ni posredovala nobene pobude glede določitve meddržavne meje, ampak zgolj odgovor na predlog, ki ga je Zagreb Ljubljani poslal že pred dvema letoma. V njem je Hrvaška predlagala, da se državi obrneta na neko mednarodno pravno telo, saj se vprašanje meje na morju v Piranskem zalivu rešuje že 16 let, tako da je očitno, da dvostranske rešitve niso možne. Po besedah hrvaškega premierja Iva Sanaderja je Zagreb v Ljubljano takrat ob soglasju vseh opozicijskih strank poslal uradni predlog, zdaj pa so iz Slovenije "prišli nekateri odgovori".

"Mi bomo to preučili in nato obvestili javnost, za kaj gre, v vsakem primeru pa menim, da je dobro, da je prišlo do premika s slovenske strani, do nekakšnega razvoja dinamike v naših odnosih. Stiki med Ljubljano in Zagrebom potekajo na več ravneh in če obstaja pripravljenost Slovenije, da gremo pred neko tretjo mednarodno institucijo, je to dober razvoj in obstaja možnost, da se ta problem po tolikih letih vendarle uredi," je dejal Sanader.

V kabinetu predsednika vlade Janeza Janše se niso podrobneje odzvali na izjavo Sanaderja. Premier Janša je v ponedeljek sicer povedal, da slovenska vlada še čaka na odgovor Hrvaške na slovensko pobudo o reševanju odprtih vprašanj, obenem pa dodal, da odgovor pričakujejo kmalu. Glede pobude je dejal, da je "celovita in se dotika vseh ključnih odprtih vprašanj". "Avgusta in septembra bo jasno, ali bo mogoče storiti korake naprej," je napovedal premier, ki z optimizmom glede na prihodnost pobude, a priznava, da je nemogoče vnaprej reči, da bo uspešna.

Zunanji minister Dimitrij Rupel je minuli teden v Bruslju potrdil, da je Slovenija pripravila pobudo za ureditev odprtih vprašanj s Hrvaško, vendar pa o vsebini dokumenta z oznako strogo zaupno ni želel govoriti. Minister tako ni želel komentirati navedb, da naj bi Ljubljana Zagrebu med drugim ponudila posredovanje tretje strani pri reševanju vprašanja meje, in sicer da naj bi za posrednika predlagala francoskega pravnika Roberta Badinterja oziroma sodišče, ki ga ta vodi v okviru Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse). Hrvaški premier naj bi slovenski strani septembra 2005 kot način reševanja vprašanja meje na morju med Hrvaško in Slovenijo predlagal mednarodno arbitražo, in sicer pred Mednarodnim sodiščem za pravo morja v Hamburgu ali Meddržavnim sodiščem v Haagu.

Predor do Hrvaške?

Vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič je medtem vladi Janeza Janše predlagal, da ob vstopu Slovenije v schengenski prostor na meji s Hrvaško ne prekvalificira mejnih prehodov oziroma "začasnih kontrolnih mejnih točk" Sečovlje in Kaštel v stalne schengenske prehode, ampak naj namesto tega v slovenski Istri zgradi novo povezovalno cesto od Kopra mimo Šmarja in nato skozi hrib na hrvaško ozemlje.

Kot je pojasnil Jelinčič, bi s tovrstno rešitvijo z izgraditvijo predora do hrvaške strani, ki jo je predlagal v pisni poslanski pobudi, preprečili, da bi Hrvaška lahko postavila svoje mejne organe na slovensko stran, glede na to, da meja med državama še ni določena. Meja bi bila nekje v predoru, s tem pa tudi bistveno lažje določljiva, saj jo ne bi omejevali objekti mejnih prehodov, kar bi se po njegovem mnenju zgodilo, če bi prehoda Sečovlje in Kaštel postala schengenska prehoda. Kot zgled za to rešitev predlaga preučitev sistema ljubeljskega predora.

Pri tem Jelinčič opozarja tudi, da sta mejna prehoda Sečovlje in Kaštel - "začasni kontrolni točki" - zgrajeni "globoko na slovenskem ozemlju" in da se tega zaveda tudi hrvaška stran. Ob njihovi prekvalifikaciji v schengenska mejna prehoda pa bi to po Jelinčičevih besedah pomenilo, da bi ti kontrolni točki postali de facto mejna prehoda in bi bilo zato vprašanje meje na tem območju še težje rešljivo oziroma po Jelinčičevem mnenju sploh ne bi bilo več rešljivo.

Jelinčič je ob tem opozoril tudi, da bi prekvalifikacija mejnih prehodov Sečovlje in Kaštel v schengenska mejna prehoda pomenila tudi veliko posegov v izgradnjo ustrezne infrastrukture na teh mejnih prehodih, kar pa bi po njegovem mnenju še bolj degradiralo slovensko obalo. Zato bi bilo po njegovem ustrezneje, da bi mejna prehoda Sečovlje in Kaštel prekvalificirali v maloobmejna prehoda, tuje turiste, ki potujejo na Hrvaško, pa preusmerilo na novo cesto in v predor. S tem pa bi tako prometno kot okoljsko razbremenili tudi slovensko obalo in poskrbeli za slovenski turizem, je še dejal.