Sovražni govor: kje je meja in kako to sankcionirati?

Po strelskem napadu v Strasbourgu se na spletu vrstijo sovražne, nestrpne obsodbe in tudi politična obračunavanja. Pod zapis evropska poslanke Tanje Fajon na Twitterju, da je s sodelavci na varnem, so se vsuli komentarji, ki niso bili na mestu. A kje je meja, ko je nek zapis še sprejemljiv in pomeni pravico povedati svoje mnenje in kdaj mnenje postane sovražno, hujskaško, nestrpno in celo orodje za politična obračunavanja?

Borut Pahor je današnji posvet, na katerega je povabil vidne predstavnike javnega življenja z različnih področij, namenil tej tematiki. Želel je, da bi skupaj odgovorili na vprašanje, kje je meja svobode govora. Zaveda se sicer, da je vprašanje pravne definicije sovražnega govora v kazenskem zakoniku lažje razumeti, težje vprašanje pa je "sivo oziroma mavrično polje kulture dialoga, kjer niso jasne meje, kje, kako in zakaj se pravica do drugačnega mnenja sprevrže v sovražni govor oziroma v oceno, da gre za sovražni govor". Meni, da vsak neprimeren ali celo žaljiv govor ni tudi že sovražni govor.

'Pomembna je preventiva – učenje o človekovih pravicah'

Na posvetu je med drugim sodelovala varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer, ki je poudarila, da moramo biti pri opredelitvi sovražnega govora previdni, saj ločnica na prvi pogled ni jasno razvidna. Je pa treba po njenih besedah prepoznati resno zlorabo svobode govora, ki ji mora slediti reakcija pristojnih. Sicer pa je na področju po njenem mnenju najpomembnejša preventiva, torej učenje o človekovih pravicah. Ob tem je politike in druge vidne osebnosti pozvala, naj prispevajo k etiki javne besede.

Državna sekretarka na pravosodnem ministrstvu Dominika Švarc Pipan je prepričana, da morajo vidni predstavniki politike jasno zavreči sovražni govor. Tudi ona se zavzema za odločne preventivne ukrepe in meni, da ima država pri pregonu sovražnega govora pomembno vlogo in bi morala biti učinkovita in dosledna. Prepričana je, da je sicer zakonska ureditev ustrezna, težavo pa vidi predvsem v njenem izvajanju, saj se v tožilsko-sodni praksi praktično ne uporablja.

'Kazenski pregon sovražnega govora je v Sloveniji zastal'

Na ta problem je opozorila tudi vodja pravne službe pri zagovorniku načela enakosti Neža Kogovšek Šalamon. Težava je v restriktivnem tolmačenju vrhovnega državnega tožilstva, zato so po njenih besedah vrata do pravosodja zaprta in v zadnjih letih s tega področja nimamo nobene sodne prakse. Prav tako so po mnenju zagovornika načela enakosti Mihe Lobnika omejitve v zakonodaji skladne z evropsko konvencijo o človekovih pravicah, a se praksa na tem področju še ni vzpostavila.

Tudi odvetnica Nataša Pirc Musar v tem vidi problem. Po njenih besedah mora namreč "praktično teči kri, da bi tožilstvo izpeljalo postopek". Več pa bi se morali pogovarjati tudi o prekrškovnih okvirih sankcioniranja sovražnega govora.

Med udeleženci posveta so bili nekateri do sankcioniranja sovražnega govora bolj zadržani. Po mnenju vrhovnega sodnika Jana Zobca bi moralo biti vsakršno omejevanje svobode govora skrajno previdno, "še posebej v družbah, ki niso pluralne". Prepričan je, da sovražni govor lahko po njegovih besedah rodi nasilje, a le v družbah, kjer ni svobode govora. Podobnega mnenja je član strokovne skupine za lažne novice in spletne dezinformcije pri Evropski komisiji Žiga Turk: "Svoboda govora za fašiste naredi manj škode kot nesvoboda, ki jo kontrolirajo fašisti."

Politika bi se morala jasno opredeliti

Na današnjem posvetu so nekateri pozivali, naj se politika jasneje opredeli do pojavov sovražnega govora. Odvetnik Rok Čeferin je na primer opozoril, da bodo, če bo sovražni govor eskaliral v nasilje, "za to krivi tako tisti, ki so spodbujali k nasilju, kot tisti, ki niso ničesar storili, da se to ne bi zgodilo, in so molčali, ko bi se morali oglasiti". Direktor za demokratično participacijo pri Svetu Evrope Matjaž Gruden pa je neposredno pozval predsednika republike, naj bo pri obsojanju sovražnega govora aktivnejši in jasnejši.

Prav tako so nekateri udeleženci opozarjali na vlogo medijev. Predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek je poudarila, da je v Sloveniji še vedno veliko dobrih, odgovornih in profesionalnih novinarjev in medijev, so pa tudi mediji, ki so v lasti ali blizu političnim strankam ter so s širjenjem sovraštva, rasizma in homofobije poteptali novinarske standarde.

Predsednik republike ob koncu posveta ni želel delati zaključkov, je pa ugotovil, da je bilo danes slišati zelo različna mnenja, a nikoli na žaljiv, kaj šele sovražen način. "Kar daje vedeti, da se je mogoče tudi o zelo različnih pogledih pogovarjati na spoštljiv način," je zaključil Pahor.