Odgovorni smo vsi: najprej s tem, da sovražnosti ne širimo, potem da se ustrezno odzovemo

V zadnjem času smo priča širjenju nestrpnosti, sovražnega govora in dejanj. Policija je potrdila, da so v zadnjem obdobju prejeli več naznanil o objavi sovražnih vsebin na spletu. V zvezi s tem policija izvaja vse potrebne aktivnosti, ki jih predvidevajo uveljavljeni standardi za odkrivanje, preprečevanje in preiskovanje tovrstnih odklonskih ravnanj. So pa na policiji opozorili, da gre v primeru sovražnega govora za širše družbeno področje, v katerem ne bi smela ostati edina.

''Premalo vemo o virih in izvorih sovražnega govora''

Državni vrh se je na pojave, kot sta svinjske glave na gradbišču džamije in napad na novomeški Narodni dom, sicer odzval, a za marsikoga ne dovolj odločno.

Na vladi in v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja so poudarili, da obsojajo vsa tovrstna dejanja in da je ''naša skupna dolžnost, da preprečujemo vsakršno spodbujanje neenakopravnosti in sovraštva, ne glede na to, ali se pojavlja v obliki sovražnega govora na spletnih forumih ali kot dogodek na gradbišču Islamskega kulturnega centra''.

Cerar je dejal, da je "naraščanje nestrpnosti v Sloveniji problem, ki žal dobiva vse večje razsežnosti, zato se moramo nemudoma lotiti odkrivanja in odpravljanja vzrokov za takšno stanje. Rešitev prav gotovo ni samo v zaostrovanju kazenske zakonodaje, pač pa v ustvarjanju pozitivnega družbenega ozračja, spodbujanju medsebojnega spoštovanja in strpnosti, predvsem pa v spoštovanju pravil pravne države".

Predsednik Državnega zbora Milan Brglez je nadaljeval, da ''je sovražni govor ne samo nekaj izjemno negativnega, ampak tudi nekaj, kar bi si zaslužilo resnejšo obravnavo ne samo v politiki, ampak tudi v stroki''. Opozoril je, da je sovražni govor rezultat, premalo pa vemo o virih in izvorih sovražnega govora. ''To bi morali bolj raziskati. Sam se vedno doslej obsodil vse oblike sovražnega govora, je pa res, da postaja zlasti v zadnje pol leta, odkar se Slovenija sooča z migrantsko krizo, sovražni govor – a ne samo do migrantov – vse pogostejši in vse bolj viden. Zato pozivam še enkrat, da se posamezniki vzdržijo sovražnega govora, predvsem pa da nehamo iskati stvari, ki nas ločujejo, ampak iščemo tisto, kar nas združuje.''

Tudi v uradu varuhinje človekovih pravic jih skrbi porast tovrstnih dogodkov. Njihov skupni imenovalec je nestrpnost in sovraštvo, nimajo pa vsi istih ciljnih skupin, proti katerim so ta sovraštva naperjena, so opozorili v uradu Vlaste Nussdorfer.

''Strah pred neznanim je mogoče zajeziti le z osveščanjem'' 

''Različna dogajanja, tudi v globalnem smislu, v naš prostor vnašajo spremembe, ki sprožajo obrambne mehanizme pred neznanim. Ti so žal povsem neustrezni. Strah pred neznanim, predsodke do drugačnih in različnih je mogoče zajeziti le z osveščanjem in ustrezno komunikacijo. Odgovornost oblasti je državljane ustrezno obveščati o svojih politikah in dogodkih, s katerimi naj bi se soočali. Tako se zmanjša strah pred neznanim in agresivni, sovražni in nestrpni izpadi se lahko omilijo, če ne izničijo. Varuhinja je vlado že ob prihodu prvih beguncev opozarjala na primeren način komunikacije tako z njimi, ki prihajajo v neznane kraje in ne razumejo, zakaj so zadržani, kot tudi s prebivalci Slovenije, ki so zaradi migracij deležni velikih sprememb in tudi posegov v dosedanje načine življenja,'' so zapisali v uradi varuhinje človekovih pravic.

Da moramo o tem govoriti in predvsem izobraževati, se strinja tudi predsednik državnega zbora. ''Za preprečevanje oziroma omejevanje sovražnega govora je ključno to, da ga spoznamo oziroma ga prepoznamo kot takšnega. Zato moramo o tem govoriti, predvsem pa mlade izobraževati. Na drugi strani, poleg izobraževalnega sistema, imajo v prevenciji sovražnega govora pomembno vlogo tudi mediji, ki na žalost preredko privzamejo vlogo 'izobraževalca', a bi jo po mojem mnenju morali večkrat,'' je pojasnil Brglez.

Odgovornost nosimo vsi prebivalci

V uradu varuhinje so dodali, da odgovornost za opozarjanje na primere sovražnosti in nestrpnosti nosimo vsi prebivalci. ''Najprej s tem, da sovražnosti ne širimo, potem tako, da se na pojave ustrezno odzovemo. Nujna je tudi razprava o teh pojavih. Pomembni so samoregulacijski mehanizmi odzivov, kot jih imajo novinarji z Novinarskim častnim razsodiščem (NČR). Zato bi bilo dobro, da bi poslanci in drugi politiki pri nas sprejeli etični kodeks in dorekli način odziva za posamezne primere sovražnega govora v svojem okolju, v politiki. Varuhinja je decembra na posvetu SAZU o etiki javne besede in sovražnem govoru poudarila prav na pomen etičnosti tistih, ki naj bi dajali zgled: vodilnih v državi in staršev v družini,'' so povedali in dodali, da odgovornost nosimo tudi mediji. V uradu menijo, medijski zakon, ki spreminja področje komentiranja na medijskih spletnih straneh, ne bo dovolj, je pa ustrezen korak v pravo smer (zakon je bil po vetu državnega sveta vrnjen v ponovno odločanje v DZ).

''Strpnost ni nevarnost za svobodo, je njen pogoj''

Predsednik republike Borut Pahor je poudaril, da lahko Slovenija napreduje samo kot odprta družba in država ter da je bistven pogoj take odprte družbe svoboda. ''Strpnost ni nevarnost za svobodo, ni njena ovira, je njen pogoj,'' je dejal po srejemu izvoda slovenskega prevoda Unescove Deklaracije o načelih strpnosti. Javnost je pozval k strpnosti in dodal, da to ne pomeni omejevanja svobode, ampak njeno zavarovanje.

''Vsak naj pove kar misli, vsak naj pove, kar misli, toda to naj pove na spoštljiv način in tako, da ne prizadene drugega. Skrb za to nas dela boljše ljudi in boljšo družbo.'' Poudaril pa je, da je svoboda posameznika omejena samo z enako svobodo drugega posameznika. V tem smislu je svoboda tudi odgovornost, da se vedemo do drugih tako, kot pričakujemo, da se bodo oni vedli do nas in da smo obzirni ter spoštljivi, meni.

Bi bilo smiselno zaostriti zakonodajo?

Sovražni govor je opredeljen v 297. členu Kazenskega zakonika. Vlada meni, da je trenutno veljavna pravna ureditev sankcioniranja t. i. sovražnega govora načeloma ustrezna, mogoče pa bi bile določene spremembe oziroma drugačna ureditev sovražnega govora na področju prekrškov ob upoštevanju ustavnih omejitev. 

Tudi v uradu varuhinje so vladi že priporočali, naj prouči možnost, da se javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti sankcionira kot prekršek. Pogoji za kaznivost sovražnih izjav so po razlagi in praksi državnega tožilstva in sodišč namreč zelo zahtevni, saj se med drugim zahteva konkretno ogrožanja ali motenje javnega reda in miru. Tudi zato je kazenskih obsodb in sodne prakse v Sloveniji zelo malo.