Knovs bo vodila Janja Sluga, Bratuškovi komisija za nadzor javnih financ

DZ je po ustanovitvi delovnih teles imenoval tudi njihove predsednike in podpredsednike. Pred tem je na zahtevo Svobode, SD, Levice in Vesne odločal in potrdil tudi na kolegiju določen razrez mest v odborih. Je pa predsednik DZ Zoran Stevanović napovedal, da bo kolegiju posredoval predlog sprememb za dodatna mesta za Levico in Vesno.

Poslanci Svobode, SD, Levice in Vesne so namreč zahtevali, da DZ odloča o odločitvi kolegija predsednika DZ, s katero so vodje poslanskih skupin določili število mest poslanskih skupin v delovnih telesih in poslanske skupine, ki jim pripadajo mesta predsednikov in podpredsednikov delovnih teles.

V omenjenih poslanskih skupinah se namreč ne strinjajo z razrezom mest. V Svobodi menijo, da bi jim glede na volilni rezultat moralo pripasti več predsedniških mest. V Levici pa so nezadovoljni, ker niso dobili mest v odborih za zdravje, izobraževanje in okolje, in opozarjajo, da se po poslovniku DZ vsaki poslanski skupini praviloma zagotovi vsaj eno mesto v vsakem delovnem telesu.

DZ je sicer odločitev kolegija potrdil z 56 glasovi za in tremi proti. Glasovi proti so prišli iz Svobode, drugi njeni poslanci pa so bili vzdržani. Tudi v Levici in Vesni so odločitev kolegija naposled potrdili ob obljubi predsednika DZ Stevanovića, da bo kolegiju predsednika posredoval predlog sprememb tega sklepa, s katerim bi poslanski skupini Levica in Vesna določili dodatna mesta v delovnih telesih DZ.

Poslanci so nato s 76 glasovi za in nobenim proti potrdili tudi sklep o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ. Poslanci Levice in Vesne so bili na tem glasovanju vzdržani.

Glede na danes potrjen sklep o imenovanju predsednikov in podpredsednikov delovnih teles DZ bo imela največ predsedniških mest SDS, in sicer bo ob 28 poslancih vodila osem delovnih teles. Svoboda bo s poslancem več prevzela vodenje petih delovnih teles, trojčku okoli NSi pa je ob devetih poslancih pripadlo vodenje štirih odborov DZ.

Poslanci so o sestavi komisije DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) glasovali posebej.

Z 79 glasovi za in dvema vzdržanima poslancema SDS so poleg predsednice Janje Sluga in podpredsednika Teodorja Uraniča (oba Svoboda) za člane Knovsa imenovali še Tamaro Vonta (Svoboda), Aleša Hojsa (SDS), Žana Mahniča (SDS), Janeza Žaklja (NSi, SLS in Fokus), Damijana Bezjaka Zrima (SD), Tadeja Ostrca (Demokrati) in Tino Brecelj (Levica in Vesna).

Komisijo za nadzor javnih financ bo vodila Alenka Bratušek (Svoboda), mandatno-volilno komisijo Karmen Furman (SDS),  odbor za zunanjo politiko Franc Breznik, za pravosodje Anja Bah Žibert, za notranjo politiko Žan Mahnič (vsi SDS), za obrambo Srečko Ocvirk, za zdravje Iva Dimic (oba NSi, SLS in Fokus). za zadeve EU Andreja Katič (SD).

Poslovnik DZ določa, da se v DZ ustanovijo delovna telesa za spremljanje stanja na posameznih področjih, za pripravo odločitev o politiki na teh področjih, za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov državnega zbora.

Po danes sprejetem odloku o ustanovitvi in nalogah delovnih teles DZ bodo v tem mandatu delovali komisija za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ustavna komisija, odbor za gospodarstvo, delo in šport, odbor za infrastrukturo in energetiko, odbor za okolje in prostor, odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehransko suverenost, odbor za finance, odbor za zunanjo politiko, odbor za pravosodje, odbor za notranje zadeve in javno upravo, odbor za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj, odbor za obrambo, odbor za zdravje, odbor za demografijo, družino, socialne zadeve in invalide, odbor za izobraževanje, mladino in znanost, odbor za kulturo in odbor za zadeve Evropske unije.

V skladu s poslovnikom pa bodo v DZ delovala tudi stalna delovna telesa. To so mandatno-volilna komisija, komisija za poslovnik, komisija za narodni skupnosti, komisija za nadzor javnih financ, komisija za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) ter komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.

Poslanci so na današnji seji na tretje podpredsedniško mesto v DZ izvolili Natašo Avšič Bogovič iz Svobode. Na tajnem glasovanju je prejela 74 glasov, pet poslancev je bilo proti, štiri glasovnice so bile neveljavne.

Nataši Avšič Bogovič je tako pripadlo podpredsedniško mesto v DZ, ki je rezervirano za največjo opozicijsko poslansko skupino. DZ je aprila za podpredsednika že izvolil Danijela Krivca (SDS) in Franca Križana (Demokrati).

Svoboda, sicer največja poslanska skupina v DZ, ki je bila v preteklem mandatu v koaliciji, bo namreč očitno ta mandat začela v opoziciji skupaj s SD ter Levico in Vesno. Stranke SDS, NSi, SLS in Fokus ter Demokrati namreč v teh dneh usklajujejo koalicijsko pogodbo, Resnica pa namerava iz opozicije podpirati nekatere predloge najverjetnejše bodoče vlade pod vodstvom predsednika SDS Janeza Janše.

Avšič Bogovičeva je magistrica ekonomskih znanosti, svojo poklicno pot je začela v Termah Čatež, nadaljevala kot tržna inšpektorica ter kasneje prevzela vodenje območne enote. Dva mandata je opravljala tudi funkcijo predsednice regijske koordinacije inšpektorjev za Dolenjsko in Posavje. Bila je tudi direktorica Splošne bolnišnice Brežice, pred nastopom poslanske funkcije pa delovala kot svetovalka uprave v družbi GEN-I.

Leta 2022 je bila prvič izvoljena za poslanko na listi Gibanja Svoboda. V drugi polovici prejšnjega mandata je vodila poslansko skupino Svoboda, nekaj časa je tudi predsedovala odboru za infrastrukturo, okolje in prostor.

Po izvolitvi je v izjavi za medije dejala, da funkcijo jemlje "predvsem kot veliko odgovornost in veliko zavedanje za spoštovanje institucije kot je DZ. Prepričana je, da bo delo "zmogla opravljati strokovno, transparentno in z zavedanjem, kaj dejansko moramo početi, z mislijo za dobrobit ljudi in blaginjo vseh nas".

Ob tem je izrazila željo, da bi bil parlament prostor demokracije, argumentirane razprave in spoštljive komunikacije, ki velikokrat umanjka. Dodala je, da so ob spoštljivem dialogu možne prave rešitve ob upoštevanju pravne države. Obregnila se je tudi ob dogajanje na skupnem odboru DZ, ko je bilo razpravljanje poslancev omejeno in zagotovila, da se to pod njenim predsedovanjem DZ ne bo zgodilo.