MZ: Dokument še ni usklajen, z objavo nismo bili seznanjeni

Odhajajoča vlada je ob objavi dokumenta "Slovenske smernice za prehrano 2025 (SSP2025)" na vladnih spletnih straneh zapisala, da nacionalne prehranske smernice temeljijo na najboljših razpoložljivih znanstvenih dokazih ter sodobnih spoznanjih o povezavi med prehrano, zdravjem in trajnostnim razvojem. "Pri njihovi pripravi so avtorji upoštevali mednarodne znanstvene izsledke, vključno z evropskimi, avstrijskimi, nemškimi, danskimi in nordijskimi priporočili, ter jih prilagodili slovenskemu prostoru, prehranskim navadam prebivalcev in dostopnosti živil," so navedli.

Pod dokument, dolg 285 strani, so podpisana ministrstva za kmetijstvo, za okolje in za zdravje.

Kljub temu, da je vlada na svoji spletni strani prehranske smernice že objavila, pa očitno tudi znotraj pripravljalcev stvari niso bile dorečene. Kot so nam danes pojasnili na ministrstvu za zdravje, z objavo dokumenta 22. maja niso bili predhodno seznanjeni. "Ministrstvo za zdravje dokumenta v tej fazi ne more potrditi kot strokovno usklajenega nacionalnega dokumenta. Osnutek prehranskih smernic smo namreč posredovali v dodatno strokovno presojo Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO Europe), končnega odziva oziroma poročila pa od njih še nismo prejeli," so nam zagotovili. 

Spomnili so, da je Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že decembra 2025 podal obsežne strokovne pripombe na dokument in jih ponovno posredoval 22. maja 2026 Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. "Prav zaradi neusklajenosti med pripravljavci smernic in NIJZ je Ministrstvo za zdravje za strokovno presojo zaprosilo WHO. Stališče ministrstva je, da je pri nadaljnji obravnavi dokumenta nujno treba upoštevati zaključke dodatne strokovne presoje WHO, ko bodo na voljo," so sporočili danes. 

"Ker dokument po oceni Ministrstva za zdravje in NIJZ še ni strokovno usklajen z vidika zdravja, tudi ni bil posredovan z naše strani v javno obravnavo oziroma objavljen na naši spletni strani ministrstva," so še poudarili. 

NIJZ, Inštitut za nutricionistiko (NUTRIS) in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani (UL BF) so po objavi dokumenta izrazili resno zaskrbljenost zaradi načina priprave in objave dokumenta. Kot so zapisali, je več strokovnjakov iz omenjenih institucij bilo povabljenih k podaji strokovnih pripomb na delovni osnutek smernic. "Na osnutek so v recenzijah podali utemeljene vsebinske pripombe na dokument, ki v nadaljevanju večinoma niso bile upoštevane, kljub temu pa so brez soglasja navedena imena teh strokovnjakov ter institucionalne povezave, s čimer se v javnosti ustvarja vtis, da so sodelovali pri pripravi ali potrditvi končne različice smernic oziroma da podpirajo njihovo vsebino. Takšno predstavljanje ne odraža dejanskega stanja," so zapisali v skupni izjavi. 

Kot pravijo, dodatno zaskrbljenost povzroča tudi dejstvo, da v procesu nastajanja dokumenta ni bil izveden strokovni dialog glede prejetih pripomb in ni bila organizirana širša strokovna in javna razprava. Poudarjajo še, da dokumenta ni potrdil noben strokovni oziroma državni organ, pooblaščen za sprejem nacionalnih smernic.

"Aktualen javno objavljen dokument predstavlja neusklajene in nepotrjene smernice, navedba mojega sodelovanja pa je neprimerna, saj dokumenta nisem nikoli potrdil. Nasprotno, izdajatelj dokumenta ni upošteval pripomb, ki mu jih je NIJZ posredoval še tik pred objavo dokumenta. Opozorili smo, da dokument vsebuje metodološke in vsebinske pomanjkljivosti, med drugim odsotnost prehranskega modeliranja, ki je temeljna zahteva za pripravo nacionalnih prehranskih smernic. Hkrati je zelo problematična tudi vsebina dokumenta, med drugim tudi priporočila o prehranskih dopolnilih, ki presegajo javnozdravstveni pristop in niso podprta z ustreznim vrednotenjem tveganj prekomernega vnosa ter jasnimi indikacijami," je poudaril prof. dr. Ivan Eržen z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.

Tudi prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je opozoril, da je že zahteval umik svojih podatkov in da je uporaba njegovega imena v dokumentu zavajajoča. Kot pravi, pred javno objavo ni imel vpogleda v končno različico smernic in je nikoli ni potrdil. "Leta 2024 sem bil v okviru širše strokovne skupine povabljen zgolj k recenziji delovnega osnutka smernic v angleškem jeziku, pri čemer sem podal številne kritične strokovne pripombe. Ker nisem zaznal resnega interesa za širše strokovno usklajevanje vsebine, sem že maja 2024 iz delovne skupine izstopil. Od takrat dostopa do dokumenta nisem več imel. Kolikor vem dokumenta tudi ni uradno potrdil noben strokovni organ, zato ni jasno, kdo je objavo neveljavnih smernic sploh odobril," je pojasnil. Dodal je, da Slovenija potrebuje sodobne prehranske smernice, a da morajo te nastajati transparentno, vključujoče in na podlagi širokega konsenza. 

Da njene strokovne pripombe niso bile upoštevane, čeprav je bilo njeno ime navedeno med sodelujočimi pri nastajanju dokumenta, je opozorila tudi izr. prof. dr. Mojca Korošec z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. "Absolutno nasprotujem načinu, s katerim se moje ime in ime institucije uporablja za ustvarjanje vtisa, da podpiram vsebino dokumenta in način njegove priprave. Takšno ravnanje razumem kot poseg v moj strokovni ugled in zavajajočo uporabo osebnih podatkov," je dejala.

Od pristojnih institucij zato pričakujejo ustrezna pojasnila glede postopka priprave in objave dokumenta ter takojšnjo odpravo nepravilnosti, povezanih z nepooblaščeno uporabo imen in institucionalnih povezav posameznih strokovnjakov, so zapisali. 

Vodji avtorske skupine priprave smernic Nataša Fidler Mis in Zlatko Fras sta v današnjem sporočilu za javnost, ki so ga posredovali s kmetijskega ministrstva, navedla, da je priprava dokumenta potekala na pobudo strateškega sveta za prehrano, ki ga je leta 2022 ustanovil premier Robert Golob. Strokovno skupino za pripravo smernic je imenovala ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel.

"Proces priprave smernic je vključeval interdisciplinarno sodelovanje strokovnjakov različnih področij, nacionalne in mednarodne recenzije, strokovna usklajevanja ter medresorsko sodelovanje. Pri pripravi so sodelovali strokovnjaki s področij prehrane in dietetike, medicine, javnega zdravja, farmacije, toksikologije, epidemiologije, okoljskih znanosti, kmetijstva, biostatistike in medicinske informatike," sta povedala.

Kot pomembno novost smernic sta navedla vključenost okoljskih in trajnostnih vidikov prehrane. Zaradi zagotavljanja mednarodne strokovne recenzije in primerljivosti z mednarodnimi strokovnimi standardi so smernice najprej napisali v angleškem jeziku, sta pojasnila.

Dodala sta, da je osrednja strokovna skupina avtorjev osnutek znanstvenega dela smernic zaključila maja 2024, nato je sledil obsežen strokovni pregled dokumenta. Vabilo k recenziji so poslali 50 slovenskim strokovnjakom ter osmim mednarodnim recenzentom. V recenzijskem postopku je sodelovalo 29 slovenskih strokovnjakov in šest mednarodnih recenzentov, katerih strokovne predloge smo vključili v smernice.

V okviru priprave smernic so organizirali dve mednarodni strokovni srečanji in eno nacionalno strokovno srečanje, pri katerem so sodelovali ministrstvo za zdravje, Nacionalni inštitut za javno zdravje, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo, sta dodala.

"Smernice poudarjajo prehranske vzorce, povezane z boljšim zdravjem, zmanjševanjem tveganja za kronične bolezni ter dolgoročno vzdržnostjo prehranskega sistema. Poseben poudarek namenjajo večjemu vključevanju polnovrednih rastlinskih živil, zadostnemu vnosu prehranskih vlaknin, omejevanju visoko predelanih živil ter spodbujanju kakovostne, lokalne in sezonske hrane," sta vsebino strnila Fidler Mis in Fras. Dodala sta, da dokument poleg zdravja vključuje tudi vprašanja trajnostne pridelave hrane, prehranske varnosti, odgovorne rabe naravnih virov ter posebnosti slovenskega kmetijstva in pomena slovenske pridelovalne verige hrane, vključno z razvojem trajnostnih in ekoloških pristopov pridelave.

Še pred javno objavo smernic je dokument močno razburil politiko in tudi strokovno javnost. Poslanci NSi so vladi očitali, da so smernice pripravljene brez ustreznih strokovnih podlag ter da odvračajo od uživanja živil živalskega izvora in škodujejo javnemu zdravju. Da priprava prehranskih smernic ne sme temeljiti na konceptu, retoriki in ideologiji, so opozorili tudi strokovnjaki s področja zdravja in prehrane. Kritični so bili tudi, da celotno uradno besedilo predloga smernic javnosti ni bilo dostopno.

V petek ga je vlada, ki opravlja tekoče posle, vendarle objavila. Sestavljen je iz dveh delov – slovenskih smernicah za prehrano 2025 in analize okoljskih vplivov slovenskega prehranskega sistema.

Kot poudarjajo avtorji smernic, ima Slovenija bogato prehransko dediščino in raznolike prehranske značilnosti, ki izhajajo iz različnih zemljepisnih, kulturnih in podnebnih okolij. Tradicija doma pripravljene hrane, lokalne pridelave in sezonskih živil ostaja pomemben del slovenskega načina življenja. Obenem pa se tudi v Sloveniji soočamo s spremembami prehranskih navad, življenjskega sloga in prehranskega okolja, ki pomembno vplivajo na zdravje prebivalstva.

Poseben poudarek smernice namenjajo tudi trajnostnim vidikom prehrane. Izbira lokalnih, sezonskih in kakovostnih živil lahko pomembno prispeva k ohranjanju naravnih virov, zmanjševanju okoljskih obremenitev ter podpori slovenskemu kmetijstvu in podeželju.

Priporočila so, kot poudarja odhajajoča vlada, namenjena vsem, ki želijo na preprost, dostopen in vsakdanjemu življenju prilagojen način okrepiti svoje zdravje ter izboljšati počutje. Usmerjajo k majhnim, a pomembnim spremembam, ki jih lahko postopno vključujemo v vsakdan – pri izbiri živil, načinu priprave hrane, odnosu do obrokov in skrbi za bolj uravnotežen življenjski slog.

"Verjamemo, da bodo smernice prispevale k boljšemu razumevanju pomena prehrane ter podprle skupna prizadevanja za bolj zdravo, vključujočo in trajnostno Slovenijo," je ob objavi smernic zapisala vlada.