Odhajajoče vodstvo RTVS želi 'v zadnjih izdihljajih' zaščititi svoje kadre

Svet RTVS je ugotovil, da je popolne prijave za člana uprave RTVS oddalo sedem kandidatov, in sicer v. d. generalnega direktorja zavoda Andrej Grah Whatmough, nekdanji generalni direktor RTVS Marko Filli, Peter Dular, ki je bil pomočnik nekdanjega generalnega direktorja RTVS Igorja Kadunca, odgovorni urednik informativnega programa na drugem sporedu Televizije Slovenija (TVS) Rajko Gerič, Andrej Trček, ki je med drugim delal v Multimedijskem centru (MMC) RTVS, odgovorni urednik Radia Maribor Robert Levstek in direktor Centra urbane kulture Kino Šiška Simon Kardum.

Nepopolni prijavi sta oddali Blažena Kandolf, ki k prijavi ni podala nobenih dokazil, in Marjana Plukavec, ki je predložila potrdila o nekaznovanosti, starejša od 60 dni.

Še en član štiričlanske uprave bo glede na novelo zakona o RTVS, potrjeno na referendumu novembra lani, delavski direktor. Izvolili ga bodo zaposleni zavoda na neposrednih volitvah. Prvi krog izbiranja bo 25. julija.

Po besedah predsednika sveta RTVS Gorana Forbicija pa svet preverja, ali je za konstituiranje uprave RTVS res potrebno, da so izvoljeni prav vsi štirje člani uprave. Zdaj pričakujejo pravno mnenje o tem. Po njegovem pojasnilu bi v skladu z nekaterimi interpretacijami funkcijo lahko namreč nastopila že takrat, ko ima potrebno večino za odločanje, torej ko bi bil ob predsedniku imenovan še vsaj en član uprave.

Potekala tudi razprava o kolektivnem dogovoru

Na seji sveta je zatem potekala tudi razprava o kolektivnem dogovoru, ki ga je aktualni v. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough podpisal zgolj z enim sindikatom, in sicer Sindikatom delavcev radiodifuzije Slovenije. Grah Whatmough je bil v zvezi s tem tudi vabljen na sejo sveta, a je bolniško odsoten, njegova namestnica Anica Žgajnar pa ima, po pojasnilih predsednika sveta, neodložljive obveznosti.

Kot je izpostavil Forbici, "aktualno vodstvo s svojimi potezami okvirje dostojnega in normalnega pomika tako nizko, da tega ni možno več razumeti". Vodstvo pa bi po njegovem mnenju na seje sveta uspeli privabiti le tako, "da se aktualnega vodstva čim prej znebijo, ker z vsemi svojimi ravnanji kaže, da mu ni mar ne za svet, niti za to hišo".

Z dogovorom namreč ni bil seznanjen ne Sindikat novinarjev RTVS, ki neprekinjeno stavka že več kot leto dni, niti v. d. direktorja Radia Slovenija Mirko Štular, prav tako tudi pravna služba RTVS o podpisu dogovora ni bila obveščena. Svetniki so medtem izpostavili, da je Grah Whatmough dogovor podpisal v času dopusta oz. bolniške odsotnosti, ker ni jasen niti datum podpisa. Poudarili so tudi, da je "bizarno", da 10 odstotkov zaposlenih kroji usodo celotnemu zavodu.

Predsednik Sindikata delavcev radiodifuzije Slovenije Tom Zalaznik je dejal, da ni šlo za nikakršno neobičajno prakso in da so dogovor z odhajajočim vodstvom podpisali, "dokler je še čas", niso pa vodili zapisnikov o pogajanjih. Dogovor pa so podpisali, ker obstaja možnost, da se zavod znajde v likvidnostnih težavah, je še dejal.

Svet RTVS je zato soglasno sprejel sklepe, da se v. d. generalnemu direktorju naloži, da o sklenjenem kolektivnem dogovoru s sindikatom delavcev radiodifuzije Slovenije pridobi pravno mnenje glede zakonitosti in pravnih posledic takšnega kolektivnega dogovora za RTVS. Pravno mnenje, ki ga mora pridobiti od obeh zunanjih odvetniški pisarn RTVS in tudi od pravne pisarne RTVS, mora odgovoriti tudi na to, ali sklepanje tovrstnih dogovorov spada med tekoče posle vodstva.

Svet je tudi ugotovil, da zaradi odsotnosti v. d. generalnega direktorja in njegove pooblaščenke ni dobil odgovora na nobeno od zastavljenih vprašanj v zvezi s tem dogovorom. Svet vodstvu zato nalaga še, da pripravi celovito poročilo o poteku pogajanj za sklenitev kolektivnega dogovora, priloži naj podpisan dogovor, vse zapisnike pogajanj in delovne verzije nastajajočega dogovora.

Vodstvo RTVS in sindikat delavcev radiodifuzije sklenila kolektivni dogovor

Vodstvo RTVS in Sindikat delavcev radiodifuzije Slovenije sta minuli četrtek sklenila kolektivni dogovor, so v sporočilu za javnost zapisali na javnem zavodu. Dogovor, ki med drugim predvideva pogodbeno kazen delodajalcu v višini treh do petih bruto plač, je tako sklenjen le z enim od sindikatov na RTVS.

Dogovor "za javni zavod in njegove zaposlene predstavlja pomemben dosežek v socialnem dialogu", so zapisali na RTVS. "Pričujoči dokument je rezultat dveh let intenzivnega socialnega dialoga, ki se je deloma realiziral z aneksom številka 14 h kolektivni pogodbi javnega zavoda, zaključil pa z realizacijo kolektivnega dogovora," so dodali.

Dogovor po mnenju vodstva RTVS ne ščiti določenega posameznika, pač pa vse zaposlene v zavodu, saj dogovor, v kolikor ga podpiše reprezentativni sindikat, velja za vse zaposlene na RTVS.

Kot najpomembnejše točke dogovora so izpostavili, da delavca ni mogoče premestiti ali mu odrediti drugo vrsto dela brez njegovega soglasja. Delavca tudi ni mogoče uvrstiti med presežne delavce brez njegovega soglasja, razen če sindikat podpisnik dogovora ne odloči drugače. Pred zunanjim kadrovskim razpisom se mora izvesti notranji razpis. V primeru odpovedi delavcu iz razloga nesposobnosti sindikat poda mnenje, ki ga mora delodajalec upoštevati pri nadaljnjih postopkih.

Če delodajalec krši ta določila, delavcu pripada pogodbena kazen od treh do petih bruto plač, ki jo lahko uveljavi na sodišču. Odpravnine in pogodbene kazni iz aneksa 14 ne veljajo za vodstvene in vodilne delavce, niti ne za pogodbe o zaposlitvi, ki so vezane na mandat. Dodatno je okrepljena vloga sindikata pri sprejemanju splošnih aktov zavoda. Kolektivni dogovor določa tudi postopek pomirjanja in mirnega reševanja sporov med vodstvom in sindikati podpisniki tega aneksa, če do spora pride, so izpostavili na RTVS.

Kolektivni dogovor ima v skladu s sodno prakso enako veljavo kot kolektivna pogodba javnega zavoda oziroma jo skupaj z aneksi še nadgrajuje. V. d. generalnega direktorja RTVS podpis kolektivnega dogovora v teh občutljivih časih ocenjuje za nujnega, saj bodo le tako lahko še naprej zaposleni kakovostno delali in prispevali k zdravim temeljem demokratične družbe. Dogovor pomembno nadgrajuje pravice, ki jih imajo zaposleni po kolektivni pogodbi javnega zavoda, kar je nujni predpogoj za neodvisno in avtonomno delovanje RTVS, so zapisali.

Stavka novinarjev RTVS sicer poteka že več kot leto dni. Koordinacija novinarskih sindikatov RTVS in Sindikat novinarjev Slovenije v pogajanjih med drugim zahtevajo novinarsko in uredniško avtonomijo. Opozarjajo namreč, da sta resno ogrožena obstoj javne RTVS in status zaposlenih. Med zahtevami je ves čas tudi odstop vodstva.