Odkop premoga v Premogovniku Velenje bo zaključen 2033

Mavec je na forumu v organizaciji časnika Finance tudi dejal, da je od količine proizvedenega premoga odvisna konkurenčnost velenjskega rudnika.

Po njegovih besedah bodo po prenehanju proizvodnje premoga zapiralna dela potekala 10 do 20 let, saj ima premogovnik odprtih 50 kilometrov rovov, ki jih je treba kakovostno zapreti. Ocenil je, da bo Slovenija morala poskrbeti, da se uporaba premoga konča pravično.

Generalni direktor Termoelektrarne Šoštanj (Teš) Branko Debeljak pa je izpostavil, da bi bilo treba proizvodnjo premoga nadomestiti s proizvodnjo primerljive energije. Spomnil je, da Teš proizvaja tretjino električne energije v državi in če bi bil ta delež prehitro umaknjen, bi to bilo slabo za slovenski elektroenergetski sistem.

Postregel je s podatkom, da je Slovenija 80-odstotno samozadostna v oskrbi z elektriko. Dejal je, da bodo kmalu ponudili novo storitev za napajanje bloka pet in šest. Kupili so namreč dizel agregat za zagon dveh obstoječih plinskih turbin, ki bosta zagotavljali obratovanje Teša 6 in 5.

Dodal je še, da trenutno ceno električne energije v Sloveniji najbolj obremenjujejo cene kuponov ogljikovega dioksida, ki se trenutno gibljejo 60 do 80 evrov na tono.

Po navedbah velenjske občine je prestrukturiranje Velenja zastavljeno na dobrih projektih. "Naš cilj je zagotoviti pravični energetski prehod Savinjsko-šaleške regije, ustvariti nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, zagotoviti trajnostni, prožen in raznolik gospodarski razvoj ter postopno sanirati in revitalizirati prostorsko ter okoljsko degradirana območja," so navedli na občini.

Med ključnimi projekti velenjske občine, ki bodo imeli vpliv na celotno Šaleško dolino, pa so preobrazba sistema daljinskega ogrevanja, revitalizacija Stare elektrarne v Center prihodnosti, izgradnja industrijsko-tehnološkega parka TecHubi i4.0 in poslovne cone Pesje.

Velenje bo po prestrukturiranju zeleno, pametno in inovativno mesto, je na forumu ocenil velenjski župan Peter Dermol.