Slovenija

Odkrili ostanke mogočnega dvora, kjer je nekoč menda užival tudi Dante Alighieri

Tolmin, 29. 08. 2020 07.00 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 6 min
Avtor
Tina Švajger
Komentarji
21

Po uspešnih arheoloških raziskavah na Kozlovem robu so se arheologi izkopavanj lotili še na bližnjem Doru v Tolminu. Po pripovedih in pisnih virih je tam stal dvor oglejskega patriarha. In raziskave niso bile zaman – našli so ostanke mogočne grajske stavbe. Gre za poletno rezidenco, ki so jo zgradili konec 13. stoletja, po legendi pa naj bi patriarh tam nekoč gostil celo slavnega Alighierija.

V Tolminu na Doru je nekoč obstajal 'spodnji grad', mogočna rezidenca, kamor je poleti prihajal uživat sam oglejski patriarh. Bila je to ogromna, 'neprepustno' zavarovana grajska stavba, ki je gostila takratno družbeno smetano. A jo je 'pogoltnila' zgodovina. Stoletja so jo dobesedno izbrisala z obličja Zemlje in o njej so ostale le še pripovedi dedov, ljudsko izročilo, ki se je prenašalo iz roda v rod in opevalo nekdanjo veličino izginule grajske stavbe ...

Tolminski arheologi navdušujejo z izjemnim odkritjem.
Tolminski arheologi navdušujejo z izjemnim odkritjem. FOTO: Shutterstock

"A v vsaki pripovedi, legendi je navadno tudi vsaj kanček resnice," pravi arheolog Miha Mlinar. In kako se je to pred dnevi potrdilo! Kot vodja izkopavanj je pred tedni pod vodstvom Tolminskega muzeja in pod strokovnim nadzorom novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine (ZVKD) Slovenije zasadil prvo lopato na travniku na Doru.

"Obstajali so sicer določeni zgodovinski viri, da je tam nekoč bil patriarhov dvor, a razen posamičnih odlomkov, črepinj drugih materialnih arheoloških dokazov nismo imeli," pripoveduje.

Iz pisnih virov je bilo znano, da je v Tolminu poleg tako imenovanega zgornjega gradu (gradu na Kozlovem robu) na Doru stal tudi spodnji grad, dvor oglejskega patriarha oziroma poletna rezidenca, ki naj bi bila zgrajena ob koncu 13. stoletja. Zadnji, ki je o tem pisal, je bil zgodovinar Simon Rutar konec 19. stoletja.

Rutarjev zapis v knjigi Zgodovina Tolminskega iz leta 1882, na katerega se zgodovinarji in arheologi naslanjajo, se glasi takole:

Kakor smo gore slišali, imel je patrijarh u Tolminu tudi svoj poseben dvor ali letno prebivališče. Ta dvor je stal na dolenji strani Tolmina, na onem mestu, ki se še zdaj Dvor (Dor) imenuje. To mesto je klinu podoben polotok, kateri delata od izhodne strani nizko dole tekoča Tolminka, od zahodne pa globoki jarek, po katerem se odteka vsa voda tolminskega terga u Tolminko. Na severni strani delil je globok prekop, ki se še sedaj pozna, oni polotok od sveta, na katerem leži Tolmin. Na onem od prirode uterjenem mestu stal je tedaj patrijarhov dvor. Obokane kleti tega dvora nahajajo se še dandanes pod njivo, ki leži sedaj na razvalinah nekdanjega letišča patrijarhov. Pripoveda se, da je dal ta dvor sezidati patrijarh Rajmund della Torre l. 1292.

Verjetno je, da so patrijarhi o veliki letni vročini u Tolminu bivali in nad hladno Tolminko čisti zrak serkali. /.../

Pripoved terdi, da je patrijarh Pagano della Torre (1318 – 1332) l. 1319 slavnega italijanskega pesnika Danta u Tolminu gostil. Izvestno pa nam je znano, da je boravil u Tolminu patrijarh Markvard Randeški (1365 – 1381), ker je onde izdal 8. augusta 1377 listino za faro Sevnico na Štajerskem.* Poletno bivanje oglejskih patrijarhov u Tolminu je tore zgodovinski več nego zadosti izpričano.

Patrijarhov oskerbnik je pazil na obdelovanje zemljišča, ki je spadalo k gradu in dvoru, preračunal in pobiral najemnino od patrijarških kmetov in izverševal tudi niže sodstvo glede zemljiških prepirov. Oskerbnik je sprejemal od podložnih kmetov najemnino u denarju in u blagu (žitu) ter moral skerbeti za prevožnjo ali prodajo nabranega blaga. Vsako leto, ob času rednih sodišč pregledali so vsakemu užitniku njegovo posestvo in z nova določili, koliko najemnine mora za naprej plačevati. Nekteri kmetje so plačevali svoj delež le o posebnih priložnostih, velikih praznikih, drugi pa redno skozi celo leto. Najemnina se je ravnala po velikosti zemljišča. Vsak kmet dobival je navadno 2 – 4 orala zemljišča u obdelovanje in to se je imenovalo "mansus". Veči užitniki so obdelovali po jedno "hobo" (Hube), t. j. 18–20 oralov. Polovica "hobe" znašala je vedno 10 oral. Oskerbnika nadzoroval je glavar u njegovem službovanju.

Da pa ne bi ostalo zgolj pri pisnih zgodovinskih virih, so začeli tudi arheološke raziskave.

Pred nekaj leti je Branko Mušič z ekipo na tem območju že opravil geofizikalno raziskavo. S pomočjo tehnologije so tako izmerili dogajanje pod površino in spoznali, da se na tem prostoru zagotovo nahajajo stavbe z močnimi zidovi. To potrjuje tudi Mlinar:"Naredili so določene analize z georadarjem, ki so pokazale in potrdile ostanke arhitekture."

Zaradi dobre geofizikalne osnove pa so se nato odločili za izvedbo treh poskusnih sond oziroma jarkov na tem območju. "Za preveritev teh podatkov smo izkopali tri testne jame, velike dva krat dva metra. Gre za osnovo, ki pa je jasno pokazala oziroma neposredno potrdila, da je bilo predvidevanje pravilno," razlaga arheolog.

Do nedavnega sicer ni bilo povsem jasno, ali gre Rutarjeve navedbe o dvoru na travnati terasi, jemati za točne. A izkazalo se je, da so bili njegovi arhivski viri zelo dobri, pravi Mlinar. "Rutar piše, da je na tem zelo dobro zaščitenem pomolu stala patriarhova poletna rezidenca. Vedeti morate, da je Tolmin 700 let nazaj imel vsega skupaj morda kakšnih deset hiš. In to, da je patriarh prišel iz Ogleja in si tukaj sam izbral lokacijo, kjer bo užival v toplejših dneh, je nekaj pomenilo. Resnično je to izbrana in tudi zelo dobro zaščitena lokacija na zahodu jo varuje grapa, na vzhodu strmo pobočje. Edina umetna zaščita je s severne strani, dostop pa je še danes viden z zadnje strani."

Po legendi gostil snovalca Božanske komedije

Arhitekturni ostanki, ki so jih arheologi torej zdaj odkrili na travniku v starem delu Tolmina ob reki Tolminki, pa dvor tudi natančneje umeščajo v čas. Kažejo namreč na to, da se je patriarhov dvorec ob koncu 13. oziroma začetku 14. stoletja na tem prostoru zagotovo že nahajal.  Po besedah Mlinarja za prvotnega lastnika velja patriarh Raimondo della Torre, dvor naj bi dal sezidati med letoma 1291 in 1292.  V grajski stavbi pa je nekoč bival tudi oglejski patriarh Pagano della Torre, ki naj bi po izročilu leta 1319 tam gostil pesnika in avtorja največjega italijanskega literarnega dela Božanske komedije Danteja Alighierija

Za ogled potrebujemo tvojo privolitev za vstavljanje vsebin družbenih omrežij in tretjih ponudnikov.
Dokazan je torej velik arheološki potencial, ki se skriva v zemlji na tem območju, od vseh nadaljnjih dogovorov in interesov pa bo odvisno, kaj se bo z njim zgodilo. Arheolog Mlinar ob tem še enkrat poudarja, da je tovrstno odkritje v slovenskem prostoru prava redkost. Večina mest ima namreč navadno grad, ki je višje, na kakšnem griču, hribu, in poznejši dvorec v mestnem središču, kamor se je gospostvo preselilo pozneje, ko je nevarnost obleganj prenehala, pa tudi bivalne navade so se spremenile. "Dvora na Doru s temi mestnimi dvorci ne gre enačiti, funkcija je namreč povsem različna. V Tolminu imamo ostanke poletne rezidence," pojasnjuje.

Najdenih je bilo sicer samo nekaj drobnih predmetov, a teh, tako sogovornik, za zdaj niso niti namensko iskali. "Naša prvotna naloga je bila preveriti arhitekturne ostanke. Smo pa obenem našli še puščico, kose keramike, žeblje, živalske kosti, ki potrjujejo, da lahko ostaline brez težav umeščamo v ta čas." Te predmete bodo zdaj analizirali oziroma jih obdelali. "Na tem bodo zdaj delali in videli, kam nas bo pripeljalo. Nismo pa našli ničesar, kar bi bilo vezano na gosposko oziroma takratno plemiško sfero," razlaga in dodaja, da predmetov, ki bi pričali o načinu življenja lastnikov dvora, za zdaj tako (še) nimajo. "A treba je še enkrat poudariti, da smo izkopali zgolj tri jarke. Ko in če jih bomo več oziroma se bodo opravila večja izkopavanja, sem prepričan, da bomo našli tudi to. Ti ostanki zidov so morda majhna stvar, a velika za nas."

Bridek konec v potresu?

Kakšna točno je bila usoda patriarhovega dvora, da je utonil v pozabo, ni povsem jasno. "Njegovega konca ne poznamo. Je pa Tolminsko leta 1511 prizadel izjemno močan potres in po tem letu ni nobene pisne omembe dvora več. Sledi torej nekakšno 500-letno 'tamponsko' obdobje v zgodovini," pove vodja izkopavanj.

Jarke so zdaj zasuli, sledi priprava strokovnega poročila. In kako naprej? Travnik je sicer trenutno v zasebni lasti občanke, ki je Tolminskemu muzeju tudi dovolila poskusna izkopavanja, za kar se ji zahvaljujejo. "Skupaj z občino se bomo poskušali dogovoriti, da bi se raziskalo še več. Potencial tukaj je namreč izjemen," je jasen Mlinar.

KOMENTARJI (21)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

sakala1
07. 10. 2020 12.40
+1
da ni sam stara škarpa pasterjeu
sakala1
07. 10. 2020 12.39
+1
Recenzor
29. 08. 2020 19.33
+1
Od danteja še njegovega prdca ni bilo v Tolminu. Edino fašisti so mu tam postavili doprsni kip, katerega so potem evolucionarji odstranili
France Korosec
29. 08. 2020 13.26
+12
Krasno zanimivo koristno in lepo! Amapk- luštne arheologinje pa le niste hoteli pokazati v gro planu! Minus. Prekaša Kuljajko, Molkarco in Žagarco, vse tri skup - pa je ne objavite.Slabo.
Blackadster
29. 08. 2020 13.40
-10
Dedek, umiri hormone in osladne komentarje.
User1538643
29. 08. 2020 11.23
+18
Pomembno in vredno, kot vse, kar razkriva tajne zgodovine.
Entropy
29. 08. 2020 10.44
+4
The Great Mud Flood, Tartaria, Reset Civilization
MojsterSplinter
29. 08. 2020 10.38
+34
Rad bi bil v koži tistega arheologa, ki je tole našel. Gotovo se je počutil veličastno! Čestitke!
beyblademaster
29. 08. 2020 09.23
+64
koncno ena pameten clanek za prebrat. hvala
SOKI
29. 08. 2020 09.09
+37
Koliko godrnjanja med temi komentarji. Kako sploh lahko na to temo napišete kaj negativnega? Neverjetno.
Offizier
29. 08. 2020 08.59
+29
Uomo 46
29. 08. 2020 08.51
+25
Zgodovina lahko razkrije resnico o našem obstoju in obstoju drugih entitet ...
EEgon
29. 08. 2020 09.07
-6
Zgodovina lahko tudi laže in zbriše resnico oz. jo priredi.
Christi Miles
29. 08. 2020 08.25
-25
10 let so potrebovali, da so skopali par lukenj, zdaj bodo pa še 100, da jih bodo skopali še nekaj
Gregor Novak
29. 08. 2020 08.22
+43
Zgodovina & vesolje...Moja strast odkar vem zase.
PinkoPilinko
29. 08. 2020 09.59
+15
TOX6
29. 08. 2020 08.21
-49
kar neki, fondament ki bi bil lahko od kmetove štale takih je najbrž na stotine tam okoli. tolminski muzej l,ki ga financira država poskuša odkriti nekaj da bi prišel vsaj kak obiskovalec na ogled, vendar so imeli 50 let zgrešeno tematiko, poveličevali so puntarje od katerih lahko razstaviš samo lesene vile in model za puter kar pa se je izkazalo da nikogar ne zanima!!!!!!!!! če bi gradili zgodbo na plemstu in ogleskemu patriarhatu bi se zaradi bogate kulture še lahko kdo ustavil!!!!!!
Pppiikkaa
29. 08. 2020 09.08
-8
50 let zgrešene tematike, poveličevanje puntov in revolucije in zanikovanje avtohtonosti Slovencev, ki s(m)o del Evrope že vsaj od leta 800, ko so ustoličili Karla Velikega.
EEgon
29. 08. 2020 09.08
-1
štrekeljc
29. 08. 2020 19.35
-1
Pipika, ne kakaj. S tem, da so nas Franki pokristjanili, smo izgubili svojo avtohtonost.
devlon
29. 08. 2020 08.11
-19
Vedno se bo našlo nekaj starega kamenja.