Odlašanje ne bo koristilo

Slovenija je pomembna investitorica na Kosovu, saj je blagovna menjava med državama v prvih desetih mesecih lani znašala 60 milijonov evrov, vrednost slovenskih naložb pa 40 milijonov evrov. Turizem, energetika in infrastruktura pa so tista področja, ki nudijo še veliko priložnosti, je srečanju v Ljubljani z naslovom Kosovo - izziv za slovenske gospodarstvenike poudaril minister za zunanje zadeve Dimitrij Rupel. "Politična jasnost bo povečala zaupanje investitorjev," je poudaril.

"Položaj na Kosovu je razmeroma stabilen, vendar krhek," je ocenil Rupel in pojasnil, da je trenutno v ospredju vprašanje prihodnjega statusa Kosova, manj pozornosti pa je namenjene vprašanjem brezposelnosti, javnih financ, administracije, vladavine prava in reševanju tamkajšnjega težkega položaja.

Izrazil je prepričanje, da bo predlog ureditve, ki ga bo naslednji mesec predstavil posebni odposlanec Združenih narodov Marti Ahtissari, prispeval k ureditvi trenutnega statusa quo na Kosovu.

"Nepotrebno odlašanje ne bo koristilo ne Kosovu ne Srbiji," je poudaril in dodal, da bo prepričljiva zmaga demokratičnih in proevropsko usmerjenih strank na nedavnih parlamentarnih volitvah Srbiji odprla pot k rehabilitaciji države in evroatlantskim povezavam, kjer Rupel vidi prihodnost tako Kosova kot Srbije. "Ni možna delitev Kosova ali pa njegova združitev z drugimi državami," je dejal.

Minister je poudaril pomen slovenskih poslovnežev pri gospodarski obnovi Kosova. Slovenija je pomembna naložbenica na Kosovu, tamkajšnji prebivalci pa ostajajo zvesti slovenskim blagovnim znamkam in zaupajo v dodano vrednost slovenskih investicij, je ocenil. "Kosovo za nas ni nekaj novega, vendar je še vedno izziv za slovensko politiko in gospodarstvo," je sklenil.

Ahtisaari: V ospredju pravice manjšin

Ahtisaari je medtem v nastopu pred Parlamentarno skupščino Sveta Evrope, ki ta teden zaseda v Strasbourgu, poudaril, da se njegov načrt o prihodnjem statusu Kosova, ki ga bo v petek predstavil mednarodni kontaktni skupini, osredotoča na varstvo pravic manjšin, predvideva pa tudi močno mednarodno prisotnost na Kosovu.

"Moj predlog rešitve se izrecno osredotoča na varstvo pravic manjšin. Zagotavlja osnovo za demokratično in večetnično Kosovo, kjer so zajamčene pravice in interesi vseh skupnosti, ki jih ščitijo institucije na osnovi vladavine prava," je parlamentarcem PS SE dejal finski diplomat.

Kot je pojasnil, njegov načrt tudi predvideva, da bi mednarodna skupnost ohranila močno civilno in vojaško prisotnost na Kosovu tudi po določitvi njegovega prihodnjega statusa. Finski diplomat je hkrati pozval SE, naj odigra pomembno vlogo v prenosu pristojnosti na Kosovu, pri čemer je poudaril, da je v tem trenutku najpomembnejše poenotenje z drugimi mednarodnimi institucijami, ki sodelujejo v tem procesu.