Notranji minister Rado Bohinc kljub nekaterim napovedim ni začel izdajati odločb o podelitvi stalnega bivališča izbrisanim za nazaj. Odločbe so sicer že pripravljene, pošiljati pa jih bodo začeli prihodnji teden - najverjetneje že v ponedeljek. V pogajanja med političnimi strankami je namreč posegel državni svet z mnenjem oziroma predlogom, naj državni zbor problem reši z ustavnim zakonom.
DS za spremembo ustavnega zakona
Državni svet je s 24 glasovi za in enim vzdržanim sprejel pobudo državnemu zboru, naj dopolni 13. člen ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, s čimer naj bi celovito rešili problematiko izbrisanih.
Državni svetniki so prepričani, da lahko njihova pobuda (DS sicer ni upravičen predlagatelj ustavnega zakona) pomaga razrešiti politično blokado v nekaj tedenskih neuspešnih medstrankarskih pogovorih o izbrisanih. Dopoldne je sicer znova potekal pogovor predstavnikov poslanskih skupin o izbrisanih, vendar parlamentarci novinarjem niso želeli dajati izjav.
Predlog DS sicer povzema rešitve iz sistemskega zakona o izbrisanih ter koalicijska dopolnila (glede odškodnin in preverjanja izdajanja dovoljenj za stalno prebivanje) na ta zakon, pri nekaterih rešitvah se približuje tudi predlogom opozicije. S sprejetjem ustavnega zakona pa bi se izognili tudi referendumu o tehničnem zakonu o izbrisanih. Notranji minister Rado Bohinc je pozdravil pobudo, ki je blizu rešitvam, za katere si je prizadevala tudi vlada.
Ministrstvo za notranje zadeve pa naj bi nekaterim izbrisanim že vrnilo status tujca s stalnim prebivališčem od spornega 25. februarja 1992 naprej.
Ustavni zakon edina rešitev zapletov z izbrisanimi?
Po mnenju opozicijske koalicije Slovenija je ustavni zakon, ki bi ga državni zbor sprejemal z dvotretjinsko večino, zanesljivo edina rešitev sedanjih zapletov z izbrisanimi. Pripravljeni smo se usklajevati glede vseh treh različic, vendar pa ne v časovni stiski in pod predpostavko izrednih razmer, je na popoldanski novinarski konferenci poudaril vodja poslanske skupine SDS France Cukjati. Vodja poslanske skupine NSi Janez Drobnič je ob tem pozdravil prizadevanja državnega sveta za oblikovanje možnih rešitev. Drobnič z besedilom ustavnega zakona, kot so ga danes sestavili v državnem svetu, še ni seznanjen. Kljub temu, da ni tisti, ki bi lahko opravil nalogo zakonodajalca in ne more v proceduro vložiti predloga ustavnega zakona, spoštujejo in cenijo prizadevanje državnega sveta v smislu oblikovanja rešitev, je še dejal.
Vodji poslanskih skupin SDS in NSi, Cukjati in Drobnič, sta bila na novinarski konferenci zelo kritična do ravnanja strank vladajoče koalicije, ko bo državni zbor na ponedeljkovem izrednem parlamentarnem zasedanju obravnaval t.i. sistemski zakon o izbrisanih, katerega druga obravnava je bila na podlagi terminskega načrta sprva predvidena na februarski redni seji. Zahteva za sklic izredne seje DZ je bila s strani 23 poslancev koalicijskih LDS, ZLSD in DeSUS resda vložena v skladu s poslovnikom državnega zbora, vendar pa je po mnenju koalicije sporna obravnava zakona na izredni seji, saj je bil vložen v proceduro po rednem postopku. Izredna zasedanja državnega zbora so namreč po mnenju koalicije Slovenija namenjena izključno obravnavi tistih zakonskih predlogov, ki so bili vloženi v zakonodajni postopek za obravnavo po nujnem postopku.
"Glede na to, kar se dogaja, je vprašanje, ali je smiselno vlagati dopolnila k sistemskemu zakonu, ker je sklic seje in vodenje postopka nelegalno," je bil kritičen Drobnič. Po mnenju Cukjatija pa je tudi sporno, da je predsednik parlamentarnega odbora za notranjo politiko Maks Lavrinc (LDS) za petek sklical izredno sejo odbora, na kateri naj bi sprejemali dopolnila in pripravili dopolnjen predlog zakona. Besedilo dopolnjenega predloga tako lahko pričakujejo v ponedeljek zjutraj, kar pomeni, da bodo morali poslanci morebitna dopolnila k dopolnjenemu predlogu zakona pripraviti v nekaj urah, je opozoril Cukjati. Takšno hitenje po njegovem prepričanju ni primerno in lahko privede do napak, ki bi lahko povzročile nadaljnje politične ali pravne zaplete.
