Slovenija

Odločitev, ki kroji prihodnost: kam po osnovni ali srednji šoli?

Ljubljana, 13. 02. 2026 06.19 pred 12 dnevi 8 min branja 26

Sprejem brucev biotehniške fakultete

Fakultete, višje in srednje šole mladim na informativnih dnevih v živo in virtualno predstavljajo študijske programe in srednješolske programe, pa tudi zaposlitvene možnosti, ki jih pridobljeni strokovni nazivi omogočajo. Pri iskanju informacij so jim v pomoč študentske organizacije in dijaške skupnosti.

Več videovsebin
  • Iz 24UR ZVEČER: Roman Brunšek o informativnih dnevih
    03:58
    Iz 24UR ZVEČER: Roman Brunšek o informativnih dnevih
  • Iz 24UR ZVEČER: Informativni dnevi
    03:10
    Iz 24UR ZVEČER: Informativni dnevi
  • Iz 24UR: Informativni dnevi
    02:34
    Iz 24UR: Informativni dnevi
  • Iz SVETA: Težke odločitve pri 15 letih
    15:52
    Iz SVETA: Težke odločitve pri 15 letih

Na informativnih dnevih, ki potekajo na vseh srednjih šolah, v dijaških in študentskih domovih, na fakultetah, višjih strokovnih šolah in akademijah, se učenci in dijaki podrobneje seznanijo z vpisnimi pogoji, možnostmi in pogoji študija, s poklici oziroma delom, možnostmi zaposlovanja in nadaljevanja izobraževanja ter drugimi koristnimi informacijami, pomembnimi za odločanje o šolanju.

Študenti
Študenti
FOTO: Aljoša Kravanja

Fakultete so bodočim brucem vrata odpirli danes ob 10. in 15. uri ter v soboto ob 10. uri. Izjema sta bili ljubljanski fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo ter za računalništvo in informatiko, ki so mlade sprejeli že ob 9. in 14. uri oz. ob 11. in 15.30. Višje šole pa so dijakom vrata odprle različno. Za vse, ki fakultet ne bodo mogli obiskati v živo, so univerze pripravile spletno različico programa z dogodki na daljavo.

Na večini srednjih šol so informativni dnevi potekali ob 9. in 15. uri, v soboto pa ob 9. uri. Na šolah v objavah, ki vabijo na informativne dneve, dijakom predlagajo, da dobro premislijo in izkoristijo informativni dan, saj bodo zagotovo dobili informacije, ki jih zanimajo.

Za dodiplomske in enovite magistrske študijske programe je v prihodnjem študijskem letu na voljo skupaj 20.510 vpisnih mest, za študente višjih šol 12.530, za srednješolce pa 26.049 mest.

Danes in v soboto bodo na določenih relacijah vozili okrepljeni redni vlaki z več vagoni oziroma v dvojni sestavi garnitur, so sporočili iz Slovenskih železnic. "Čas poti lahko tako izkoristite za druženje s prijatelji, kramljanje, branje knjige ali še kako dobrodošel počitek," svetujejo.

Na informativnih dnevih tudi starši

Informativnih dni so se udeležili tudi številni starši, ki so otroke na srednje šole pospremili predvsem zaradi nudenja podpore, hkrati pa je tudi njih zanimalo, kako bo potekalo nadaljnje šolanje njihovih otrok.

Eden od staršev je omenil, da je skupaj s sinom obiskal že dan odprtih vrat, ki so ga šola organizirale pred novim letom. "Zanima me, kakšen je utrip šole, kakšno je vzdušje," pa je dejala ena od mam, ki je sina pospremila na informativne dneve na KGBL.

Več staršev pa je omenilo, da želijo več informacij o tem, kakšne možnosti za kombiniranje šole in športa ter drugih izvenšolskih dejavnosti bodo imeli bodoči dijaki.

V Mariboru veliko zanimanja za študij na medicinski fakulteti

V Mariboru se na informativnih dnevih znova kaže veliko zanimanja za študij na medicinski fakulteti, ki je jeseni lani ob splošni in dentalni medicini uvedla še program farmacije. Za današnjo uvodno predstavitev je bila dvorana premajhna za vse, zato so del zainteresiranih preselili v sosednjo predavalnico.

Medicinska fakulteta Univerze v Mariboru je v 22 letih obstoja izšolala 1285 diplomantov splošne medicine. Po besedah v. d. prodekana za izobraževalno dejavnost Sebastjana Bevca je študij zahteven, nanj pa vpisujejo kandidate z najvišjim številom točk, a kljub temu vsako leto beležijo veliko zanimanja za vpis. "Že leta prihajajo k nam na informativne dneve predvsem zelo motivirani mladi, ki imajo že svoje vizije in na tem dnevu jim želimo pokazati, kaj jih čaka," je povedal za STA.

Po osrednji predstavitvi posameznih programov in osnovnih informacij o študiju je sledil ogled prostorov in opreme fakultete, obiskovalci pa so imeli tudi možnost pogovora s študenti, ki že študirajo tu.

Študent drugega letnika splošne medicine Vid Koren izpostavlja kot eno glavnih prednosti tega študija tutorski sistem, v okviru katerega so študentje višjih letnikov na voljo za pomoč študentom nižjih letnikov. "Profesorji so zelo razumljivi, infrastruktura je dobra in sodobna, še posebej knjižnica mi je zelo všeč," je povedal za STA.

Tudi študentka tretjega letnika Metka Šimunkovič ceni medsebojno pomoč. "Na fakulteti smo zelo povezani, že v prvem letu se ne počutiš kot številka," je dejala.

Nov program farmacije

Z aktualnim študijskim letom je fakulteta uvedla nov študijski program farmacije, ki ga izvaja v sodelovanju s fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo. Tudi tu je bilo več prijav kot vpisnih mest. "Študijski program farmacija poteka odlično in je bil med študenti zelo dobro sprejet. Na 30 razpisanih mest se je v preteklem letu prijavilo 49 kandidatov, kar potrjuje potrebo po takšnem programu v severovzhodni Sloveniji," je dejal v. d. prodekana Bevc.

Pred petimi leti so ob splošni medicini zagnali študijski program dentalna medicina. Prihodnje leto bo zaključila študij prva generacija teh študentov, ki jih v Zdravstvenem domu (ZD) Maribor po besedah direktorja Jerneja Završnika že z veseljem pričakujejo, saj stomatologov močno primanjkuje. Program je medicinska fakulteta uvedla v sodelovanju s prav tem zavodom in dosedanja uspešnost študentov je po besedah Bevca zelo visoka.

Zaradi velikega zanimanja za študij na vseh treh študijskih programih namerava fakulteta v prihodnjih letih širiti svoje prostore na novi lokaciji. Študenti sicer že v času študija praktično sodelujejo v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) in ZD Maribor, kar je po besedah prodekana tudi ena od prednosti tega študija.

Študenti prihajajo sem iz vseh delov Slovenije, kar se je pokazalo tudi na današnjem informativnem dnevu. Laro s Koroške so pritegnili sodobna opremljenost in dober sloves fakultete, predvsem pa zaposlitvene možnosti po študiju. Drugi so med razlogi za zanimanje za mariborsko medicinsko fakulteto navajali pozitivna priporočila nekdanjih študentov, pa tudi možnost študiranja v manjšem mestu od prestolnice. Število vpisnih mest na vse tri programe te fakultete je enako kot lani.

Tudi največja novomeška javna fakulteta v znamenju informativnega dneva

Na fakulteti za informacijske študije, ki je trenutno največja javna fakulteta v Novem mestu, na vključitev v novo javno Univerzo v Novem mestu gledajo z optimizmom. Veseli jih, da bo mogoče izredne študijske programe izvajati kot redne. 

Po besedah prodekanje za izobraževanje Urške Fric na fakulteti trenutno poleg rednega dela, ki ga zahteva študijsko leto, pripravljajo vse za začetek polnega delovanja nove javne univerze. Podobno kot druge članice čakajo, da država imenuje v. d. rektorja univerze, kar naj bi se po zakonodaji zgodilo v enem mesecu od potrditve univerze v DZ, nato pa pričakujejo nadaljnja navodila. Po informacijah, ki jih imajo, bo univerza s polnim delovanjem začela v začetku študijskega leta 2026/2027, je povedala za STA.

Z ustanovitvijo univerze se za trenutne študente fakultete (imajo jih 680) in študente, ki se bodo vanjo vpisali z novim študijskim, po besedah prodekanje ne bo spremenilo veliko, saj fakulteta že zdaj deluje kot javna fakulteta. "Velja pa izpostaviti, da smo predvsem v pričakovanju, da se bodo lahko študijski programi, ki jih trenutno izvajamo kot izredni študij, izvajali kot redni študij. To pomeni, da študentom, ki so do zdaj plačevali šolnino, tega v prihodnje ne bo treba," je povedala.

Dijakom, ki se bodo udeležili informativnega dneva, bodo predstavili študijske programe, ki jih ponujajo, torej štiri programe na prvi stopnji, šest programov na drugi stopnji in tri programe na tretji stopnji. Predstavili jim bodo tudi nov visokošolski strokovni študijski program Razvoj videoiger in razširjenih resničnosti, ki ga bodo začeli izvajati z naslednjim študijskim letom. Kot je dejala Fric, je za program veliko zanimanja.

Na informativnih dnevih sicer dijake po izkušnjah prodekanje najbolj zanima, katera programska orodja bodo uporabljali in v katerih programskih jezikih bodo ustvarjali. Prav tako jih zanima, kakšne so možnosti za delovno prakso, mednarodne izmenjave in pa seveda, kakšne obštudijske dejavnosti ponuja fakulteta.

Dijak Rene Kolednik se je današnjega informativnega dneva na fakulteti za informacijske študije udeležil, ker ga zanimajo spletne aplikacije, pa tudi ker fakulteta omogoča študij na daljavo. "Prihajam namreč s Ptuja, kar pomeni, da ne bom potreboval toliko vožnje, razen ko bodo izpiti. To je zame največja prednost," je povedal za STA. Razmišlja tudi o študiju na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko, ki deluje v okviru mariborske univerze, končne odločitve pa še ni sprejel.

Dijaka Aneja s Ptuja zanima predvsem izredni študij, ob katerem bi lahko tudi delal, za informativni dan na fakulteti za informacijske študije pa se je odločil predvsem, ker je zanjo dobil priporočila svojih profesorjev, ki na omenjeni fakulteti opravljajo podiplomski študij.

BIC na Prulah

Z informativnim dnevom so danes začeli tudi v Biotehniškemu izobraževalnemu centru (BIC) na Prulah, kjer ponujajo številne programe s področja naravoslovja in tehnike, kot so živilstvo in prehrana, veterinarski tehnik, slaščičar in druge. Eden od bodočih dijakov je za STA dejal, da ga zanima smer pek, saj je z očetom sodeloval pri peki od zgodnje mladosti. Dodal je, da bo pozoren predvsem na informacije o praktičnem vidiku šolanja.

Ena od bodočih dijakinj pa je povedala, da bo najverjetneje vpisala smer naravovarstveni tehnik, ker jo zanima delo z živalmi. Razmišljala je tudi, da bi podobno smer vpisala v kateri od srednjih šol v Novem mestu, a se je zaradi lokacije raje odločila za Ljubljano. Najbolj jo zanima, "kakšni so profesorji in kako poteka pouk".

Več osnovnošolcev zaključnih letnikov pa je danes še omenilo, da so se za obiska centra odločili, ker ponuja tehniške smeri s praktičnim delom in usmerjeno izobrazbo.

Nedaleč stran od centra na Prulah so informativni dnevi potekali tudi v Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana (KGBL). Eden od mimoidočih dijakov je povedal, da še ni odločen, na katero srednjo šolo se bo vpisal, danes pa bo obiskal tri srednje šole, in sicer Gimnazijo Poljane, Ekonomsko gimnazijo in KGBL, pri čemer upa, da bo prejel čim več uporabnih informacij, da bo odločitev o vpisu lažja.

Za vpis na KGBL pa se je že pred leti odločila bodoča dijakinja, ki bi ji danes najbolj prav prišle informacije o sprejemnih izpitih, ki jih je treba opraviti na konservatoriju. Vedeti želi tudi, kakšne možnosti ponuja obšolski program, zlasti glede nastopov, ki bi ji omogočili začetek glasbene kariere.

KOMENTARJI26

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

iziizi
13. 02. 2026 20.56
CE BI UKINALI RESOR SOCIALNA POMOČ BI VSI TI MLADI FANTJE DANES DELALI IN USTVARJALI TAKO PA NA SOCIALNI CAKAJO ALADINA DA JIM DA EUROJACKPOT
iziizi
13. 02. 2026 20.42
JAZ UPAM DA BO MOJ OTROK SEL V TUJINO KER SLOVENIJA NAČRTNO UNIČUJE SLOVENCE IN BOMO KMALU KOT PALESTINCI HLAPCI NA SVOJI ZEMLJI KER IMAMO POLITIKE KI TO POĆNEJO Z NAČRTOM
iziizi
13. 02. 2026 20.36
VSI KI BI RADI ŽIVELI POŠTENO IN KVALITETNO JE ZA NJIH SAMO TUJINA
stoinena
13. 02. 2026 13.12
mah, v sloveniji je vse samo preko veze. vseeno kaj študiraš in tudi če ne študiraš. se pač malo zmotiš pri nazivu.
Ejga-Tega
13. 02. 2026 12.34
Mladina, v tujino. Tukaj ni prihodnosti. Žal
Ankh Mihael
13. 02. 2026 12.52
Tudi v tujini ni prihodnosti, celi svet je v programu, da se ponovno resetira.
CenterDesno
13. 02. 2026 11.22
Če bi se država RES hotela iti neko rast BDP-ja in produktivnosti, bi verjetno uvedla kvote na fakse. Ker očitno nujno rabimo še 150 novih diplomiranih “strokovnjakov za družbo”, da bomo kot družba končno proizvedli več strojev, več izdelkov in več konkretne dodane vrednosti. Brez še ene generacije analitikov pomena pomena pomena nam pač ni pomoči. Res, kaj nam manjka? Še malo diplom iz megle in powerpointov. Saj ni važno, da potem polovica teh intelektualnih titanov pristane za šankom ali na recepciji in razlaga, kako sistem ne prepozna njihove širine. Glavno da imamo diplomo. Uokvirjeno. LinkedIn blešči. Realnost pa malo manj. Potem pa spodaj nekdo tarna, da ni služb. Na zavodu tisoče oglasov. Ampak jasno, problem je, ker ni službe za 3.000 € neto, 4 ure na dan, delo od doma, pa še obvezna validacija ega v opisu del in nalog. Delat nekaj konkretnega? V proizvodnji? V tehnični stroki? Kjer moraš dejansko nekaj znati narediti in ne samo razlagati, kako bi se dalo? To pa ne. Preveč let smo živeli v predobrih pogojih. Cela Evropa. Postali smo razvajeni, občutljivi, užaljeni, prepričani, da se da živeti od “strasti”, “vizije” in “osebne rasti”. Pozabili smo bistvo močne države proizvodnjo. Tisto preprosto matematiko: iz materiala za 1 € narediti kos za 10 €. To je dodana vrednost. To je moč. To je hrbtenica gospodarstva. Vse ostalo? Lepo zapakirano mešanje megle z diplomo, projektom in strateškim dokumentom v prilogi.
Boris Kavčič
13. 02. 2026 16.38
točno tako je...bravo
detect
13. 02. 2026 11.14
ma dajte no,skoz na telefonih,kako bodo mladi sploh vedli kaj hočejo.
jutri_pa_res
13. 02. 2026 11.09
Za začetek moramo nehati financirati študije na fakultetah, katerih diplomanti so popolnoma nezaposljivi, razen po vezah kje v JS kot fikusi ali recimo v politiki. Brezplačne naj bodo samo fakultete za deficitarne poklice, ostali pa si naj študij plačajo sami. Tako se bo večji del populacije izšolal za deficitarne poklice, ki jih primanjkuje…Tako pa imamo sedaj recimo na kupe diplomantov npr. 'Evropskih študij' a'la Mesec, ki sedaj uničujejo Republiko Slovenijo, namesto da bi kje bil recimo kvaliteten varilec, CNC operater ali mehanik…
Vakalunga
13. 02. 2026 11.00
Za 15 let v Ljubljano, na koncu pri 35 na FDV potem na čakanje, socialo in v zasluženo penzijo. )Tudi članarina pri Romih prinese življenje na tuj račun in vse zastojn..
St. Gallen
13. 02. 2026 10.57
Ce je mozno, cimprej v svico...s poklicno, srednjo....bistvo je: cimprej
juventina10
13. 02. 2026 10.48
včasih so nas službe po končani srednji šole čakale oz si izbiral med vsaj 3 firmami.danes ni ne delovnih mest ,ne sigurnih podjetij.no ja,peščica jih je,ostalo pa bolj od danes do jutri.in potem naj se mladi pri teh letih odločajo,kaj naj bi počeli večino življenja.
2fast4
13. 02. 2026 10.39
Kmalu po lepem študiju in diplomi nas je doletela kruta realnost, kje sploh lahko delaš z pridobljeno diplomo... Izberi si tisto kar te veseli, študij ti bo lažji, ker v 90 % ne boš delal tisto, kar si diplomiral...
anjerd
13. 02. 2026 10.29
Vsako leto isti show, naplahtati mladino, da napolnijo razrede nezaposljivih ljudi. Glavno da imajo profesorji zagotovljeno službo, kje se bodo zaposlili dijaki, pa jih ne briga.
modelx
13. 02. 2026 09.44
najbolje jo bo odnesel tisti, ki se bo šel izučit obrti. ta bo lahko zelo kmalu začel mastno zaračunavati svoje delo tistim, ki se bodo hodili sončit na fakse, imeli diploma in meglo od znanja. v naših časih je bilo reklo: pojdi študirat, da ti ne bo potrebno delat (samo takrat je bilo fizično delo res naporno - recimo ni bilo omejitve za dvig teže za rokami, pa delovne sobote,....). sedaj pa naj pametni mladi razmislijo kje in kako pridobiti strokovno zanje, kjer se dela tudi z rokami, ker tam bo denar.
juventina10
13. 02. 2026 10.45
tako ne,npr.odvetniku bo kovan ograjo naredil kovinar in ne nekdo njegove branže.
kita 1111
13. 02. 2026 09.32
Danes bi se morali mladi malo ozret in razmislit kaj bo čez 10,20 let in kateri poklici bodo dobrodošli v prihodnosti tu razni FDV ne bodo potrebni
orhideja79
13. 02. 2026 09.28
Ali mi lahko nekdo razloži zakaj bi nekdo hotel iti na gimnazijo? Po gimnaziji imaš naziv gimazijski maturant in kakšno službo lahko opravljaš s tem nazivom??? Če greš na poklicno, vsaj veš kaj si in imaš naziv, ki nekaj pomeni in službo ni težko najti. Moje skromno mnenje, to je za ljudi, ki še vedno ne vedo kaj bi počeli v življenju in potrebujejo dodatna 4 leta, da ugotovijo kaj bi v življenju dejansko počeli.
Angelina145
13. 02. 2026 10.03
Zato, ker sta oči in mami tako rekla.
orhideja79
13. 02. 2026 10.31
Angelina...uredu, to potem pomeni, da bosta oči in mami sponzorja do konca življenja. Ter brez očita in mami ne bo otrok šel nikamor, ne bo ničesar dosegel, ker mu bosta starša krila rit.
Angelina145
13. 02. 2026 10.46
Ja žal, poznam dva taka, ki sta razmišljala o drugih smereh, pa sta bila starša na gimnaziji in sta težila z gimnazijo. Starejša je šla na faks išče službo trenutno kot učitelj. Mlajši se je pa gimnaziji vse priskustilo z učenjem in se je zaposlila v eni pisarni kot referent.
ajdanakolesu
13. 02. 2026 09.09
Ko bo študij plačljiv bo tudi trg dela in kvalitete zaživel v dodani vrednosti. Tako pa bomo imeli ogromno diplomantov ki bodo delali vse kaj drugega kot iz študija in veliko tistih ki bo odšlo v tujino. Koliko nas stanejo vse te Fakultete ki so same sebi namen in tekmujejo za prag svojega obstoja z študenti ki niso sposobni opravljati tega poklica. Vse skupaj je ena velika natega davkoplačevalskega denarja. Mešetarjenje vseh, ker jim tako paše. Kdaj bodo državljani rekli dovolj, z plačili !?
gongash
13. 02. 2026 08.48
Študentske organizacije in skupnosti zanima samo denar, ki ga lahko izcimijo iz študentov in nič drugega.
Davao
13. 02. 2026 08.25
Kam? Najboljše so storitvene dejavnosti srednjih poklicnih šil.Krovci,pečarji,zidarji,električarji,mehaniki.To je dodana vrednost,ne pa zgolj iti na fakultete .
Eksiflajs96
13. 02. 2026 08.19
Cimvec na faks pa gimnazije, da bomo mi fizikalci lahko dobr sluzl naprej na neizobrazenih ljudeh..
ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1543