'Kavčič velik navdih za prihodnost'

Borut Pahor je pojasnil, da Stane Kavčič ni bil pomemben le kot politik, ko je bil dejansko aktiven, temveč je bil pozneje, po izidu njegovega dnevnika in spominov, skoraj enako pomemben kot vzgib sprememb. Te so pozneje po premierovih besedah šle "veliko čez njegova stremljenja po politični, gospodarski in nacionalni svobodi".

Ljubljanski župan Zoran Janković pa je na novinarski konferenci poudaril, da predsednika slovenskega izvršnega sveta v obdobju 1967–1972 Staneta Kavčiča ni poznal. Po njegovem mnenju gre za osebo, ki je včasih razdruževala, danes pa združuje, saj "si ga hočejo vsi lastiti". Sam si, kot pravi, ne želi lastiti njegove slave.

Kavčič kot referenca za spremembe

Kot je pojasnil Pahor, je Kavčič, ko se je proti sredini osemdesetih let krepil občutek nacionalne samozavesti pri Slovencih, začel figurirati kot ena od osrednjih osebnosti politične drugačnosti. "Ko je marca 1987 umrl, je postal, verjetno nevedoč, že referenca za spremembe znotraj sistema," je dodal.

To se je, poudarja Pahor, ujemalo s tistim časom v tem smislu, da je takrat nastajajoča alternativa "še vedno bolj slutila kot verjela, da so resnične spremembe mogoče šele s spremembo sistema samega, ne pa znotraj njega, in sicer tako v političnem kot nacionalnem smislu".

Dnevnik uredila in izdala Bavčar in Janša

Po Pahorjevih besedah Kavčič ni bil nikoli prevratnik, ampak pragmatik z vizijo najboljšega možnega znotraj obstoječega. Ob tem je poudaril, da sta leta 1988 Igor Bavčar in Janez Janša uredila in izdala Kavčičev dnevnik in spomine.

"To je bila v tistem času izjemna intelektualna in politična prelomnica - tako na ravni osebnih premislekov posameznikov kot na ravni splošne politične refleksije celotne slovenske skupnosti," je prepričan premier. Dodal je, da je omenjeno knjigo prebral skoraj brez resnega premora, da jo je "hlastal z vznemirjenjem in da je name pustila velik pečat".

Pahor tudi meni, da je razmišljanje o Kavčiču tudi danes zelo aktualno in zelo sodobno. Prepričan je, da je Kavčiča ne gre  idealizirati, saj tega tudi sam ne bi maral. "Kavčič ni mitska osebnost, samo kot realna figura, v dobrem in slabem, nam je lahko vendarle, spričo svoje zgodovinske osebnosti, zgled in navdih tudi za današnji in jutrišnji čas," je dodal.

'Kavčič je veliko naredil za Ljubljano in Slovenijo'

Janković pa je pojasnil, da je podprl civilno iniciativo, ki je lani predlagala postavitev spomenika. Tako bodo danes popoldne na Trgu narodnih herojev po njegovih besedah odkrili doprsni kip nekomu, "ki je veliko naredil za Ljubljano". Kot je spomnil župan, so se v Kavčičevem času začeli graditi Klinični center, letališče, nova hiša Radiotelevizije Slovenija in Cankarjev dom.

Ljubljanski mestni svet je konec lanskega leta prejel pobudo za postavitev spominskega obeležja nekdanjemu predsedniku Izvršnega sveta Socialistične republike Slovenije oz. predsedniku slovenske republiške vlade Kavčiču ob njegovi 90. obletnici rojstva.

Med pobudniki sta bila tudi Božič in Kocijančič

Pobudniki – med njimi pokojni pisatelj Peter Božič, nekdanji gospodarstvenik Miran Goslar, nekdanji bančnik Niko Kavčič, nekdanji predsednik Združene liste, predhodnice SD, Janez Kocijančič, ustavni sodnik in dolgoletni diplomat Ernest Petrič ter zgodovinar Božo Repe – so v pobudi zapisali, da Kavčiča štejejo za pobudnika in vodilno osebnost gibanja, "ki je že pred leti zagovarjalo razvojno usmeritev Slovenije, ki jo poskušamo uveljaviti danes".

MSI: Postavitev spomenika je politično motivirana

V podmladku NSi, v Mladi Sloveniji (MSi) pa pravijo, da je pobuda za postavitev spomenika Stanetu Kavčiču politično motivirana in da s tem župan Janković le preusmerja pozornost od aktualne problematike.

Za Staneta Kavčiča sicer menijo, da je bil "svetla točka v komunistični partiji", čeprav je bil zagovornik revolucije in komunizma in je bil zato le "najboljši med najslabšimi". Prav zaradi svojih predlogov, ki so bili drugačni pa je bil umaknjen s političnega prizorišča.

Doprsni kip Staneta Kavčiča bo stal na Trgu narodnih herojev, ki se nahaja med državnim zborom in narodnim muzejem.