Odločitev s preglasovanjem

Ustavno sodišče (US) je v postopku, začetem na zahtevo državnega zbora, 27. februarja odločilo, da bi z odložitvijo sprejetja in uveljavitve novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju lahko nastale protiustavne posledice.

Državni zbor je 24. januarja sklenil, da pobudo Slovenske nacionalne stranke za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju posreduje v presojo ustavnemu sodišču. DZ je ustavnemu sodišču predlagal tudi, naj zadrži izvajanje predpisov, ki določajo možnost preoblikovanja družbe za vzajemno zavarovanje v delniško družbo, do zakonske ureditve morebitnega preoblikovanja družbe Vzajemna v delniško družbo.

Za Vzajemno ne velja ustanovitev po zakonu o zavarovalništvu

Ustavno sodišče navaja, da bi predlagano preoblikovanje zavarovalnice potekalo po določbah zakona o zavarovalništvu, Vzajemna pa ni bila ustanovljena po določbah tega zakona, po katerem se želi preoblikovati, temveč na način, ki ga je predpisala novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju iz leta 1998. V skladu s tem je bil ZZZS poleg zagotovitve ustanovnega kapitala dolžan na novoustanovljeno družbo prenesti tudi vsa druga sredstva iz prostovoljnih zavarovanj (vse zavarovalne pogodbe, sredstva, prenosne premije in rezerve, računalniške programe, zbirke podatkov s področja prostovoljnega zavarovanja, obveznosti iz pogodb, sklenjenih pred začetkom poslovanja družbe, in nezapadle neporavnane obveznosti s področja prostovoljnega zavarovanja ob začetku poslovanja družbe).

SNS je namreč vložila pobudo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma o noveli, ki vsebuje zahtevo za razpis referenduma z referendumskim vprašanjem, ali so volivci za to, da se v noveli določi, da mora biti sprejet poseben zakon, ki bo poleg kriterijev, pogojev in postopka preoblikovanja edine slovenske družbe za vzajemno zavarovanje Vzajemna v delniško družbo določil tudi posebne pravice Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije kot ustanovitelju družbe za vzajemno zavarovanje.

Protiustavne posledice tudi za zavarovance iz obveznega zavarovanja

Protiustavne posledice bi lahko nastale tako za krog zavarovancev Vzajemne, ki v skupščini zdravstvene zavarovalnice Vzajemna nimajo oziroma vanjo niso imeli možnosti voliti svojih predstavnikov, kot tudi za Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in zavarovance obveznega zdravstvenega zavarovanja, meni ustavno sodišče.

Zakon o zavarovalništvu ne ureja vprašanj, ki izvirajo iz posebnega načina nastanka Vzajemne. To pomeni, da bi se ob negativnem izidu referenduma Vzajemna lahko preoblikovala, ne da bi bila z zakonom urejena vprašanja njenega preoblikovanja, ki bi upoštevala poseben način njenega nastanka in vlogo ZZZS ter viri za začetek poslovanja Vzajemne pri tem. Zato bi odložitev sprejetja in neuveljavitev (v primeru negativnega izida referenduma pa sploh preprečitev sprejetja) zakona, ki naj bi uredil tudi premoženjskopravna razmerja med Vzajemno in ZZZS v zvezi z njenim preoblikovanjem v delniško družbo, lahko v nasprotju s 50. členom ustave posegli v premoženjski in finančni položaj ZZZS, posledično pa tudi v položaj zavarovancev, ki plačujejo obvezno zdravstveno zavarovanje, meni ustavno sodišče.

Odklonilno ločeno mnenje treh sodnikov

Sodnik Ciril Ribičič pa je v odklonilnem ločenem mnenju, ki se mu pridružujeta sodnik Zvonko Fišer in sodnica Dragica Wedam Lukič, zapisal, da odločitev ustavnega sodišča ni na ravni, ki jo zahteva pomen zadeve, in ne upošteva dovolj dosedanje ustavnosodne prakse. "Zato bo vodila do novih napačnih odločitev ali vsaj do neutemeljenih pričakovanj tistih, ki bodo poskušali v prihodnje preprečevati razpise referendumov." Po Ribičičevem mnenju je nesporno, da lahko ustavno sodišče prepreči izvedbo referenduma, katerega izid bi privedel do protiustavnih posledic. "Vendar je tovrstna intervenca ustavnega sodišča nekaj izjemnega in mora biti utemeljena s prepričljivimi ustavnopravnimi argumenti."

Preprečevanje referenduma ni prvenstveno zamišljeno kot sredstvo za podporo in pomoč parlamentarni večini, kadar je zaradi pobud za razpis referenduma oteženo njeno delovanje. "Zamišljeno je predvsem kot sredstvo za varovanje pravic in svoboščin posameznikov, družbenih manjšin in do določene mere politične opozicije". V omenjenem primeru pa je po mnenju treh sodnikov ustavnosodna presoja potekala "na podlagi zahteve prepričljive parlamentarne večine (precej širše od vladne koalicije), kateri je v zvezi z njenim zakonskim projektom prekrižala načrte referendumska pobuda izrazite parlamentarne manjšine", je zapisal Ribičič.

Po Ribičičevem mnenju ni možnosti, da bi lahko izrazita parlamentarna manjšina na podlagi omenjenega referendumskega vprašanja dosegla, da bi se referendumski izid uveljavil na protiustaven način. "Takšen možen razplet se zdi povsem neverjeten," je zapisal Ribičič. Po njegovem mnenju 16. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi ni mogoče razlagati tako, da za preprečitev referenduma zadošča že najnižja stopnja verjetnosti nastanka protiustavnih posledic.