'Odločitve morajo dozoreti v dialogu'

Potem ko je, zaradi stavka v koalicijski pogodbi, ki naj bi spremenil način obdavčitve kapitalskih dobičkov, završalo med gospodarstveniki, premier Marjan Šarec vedno znova poudarja, da novi vladi ni vseeno za gospodarstvo. "Naša vrata vam bodo vedno odprta," je septembra lani na Združenju Menedžerjev naslovil zbrane. Kot je še dejal, bodo morale vse odločitve, tudi na davčnem področju, dozoreti v dialogu.

"Če zvišamo le en davek, ali pa drugega znižamo, potem nismo naredili nič, smo porušili sistem," je dejal o ukrepih na davčnem področju, o katerih govori tudi koalicijska pogodba. Zato verjame, da jih čaka težka naloga - da v dialogu najdejo ustrezne rešitve. "Vsaka odločitev bo morala dozoreti v dialogu, z vami in drugimi socialnimi partnerji, da bomo prišli do rešitve, s katero sicer ne bodo vsi zadovoljni, bo pa taka, da se bo dalo živeti in delati," je dejal.

Besede so eno, realnost pa je lahko drugačna, pa pojasnjuje Anže Šarabon z Inštituta Libertas. "Ko so volitve, je treba biti všečen in obljubiš marsikaj, pa ne da ne bi hotel premier Šarec tega speljati, daleč od tega, jaz verjamem, da on to res želi, ko pa prideš enkrat na oblast, te pa zadane realnost. Ugotoviš, da je težko narediti vse tisto, kar si mogoče obljubil," pojasnjuje in dodaja, da se na eni strani obljublja več socialne države, na drugi strani pa se gospodarstvu obljublja bolj spodbudno ekonomsko politiko z manj davki. "Ampak to dvoje gre težko skupaj," pravi Šarabon.

"Če hočemo na eni strani več trošiti, moramo na drugi več dobiti ali obratno. Ko pride do realnosti se šele pokaže, kaj je izvedljivo in koliko dober je človek v menegiranju teh zadev. Pri premierju Šarcu, mislim, da je treba še počakati, saj je minilo še premalo časa, da bi lahko sodili. Mislim pa, da so se določenih stvari zelo narobe lotili, a imajo močne svetovalce, tako da se bodo stvari kasneje odvile v boljšo smer kot je kazalo na začetku," upa Šarabon in poudarja, da je dialog med socialnimi partnerji absolutno nujen.

Dialog mora presegati formalne okvirje

"Dialog ni sopomenka za dolgotrajne brezplodne debate, ampak za iskanje kompromisnih rešitev, ki omogočajo dolgoročno boljše življenje ljudi," pa je pojasnila generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in dodala, da se v Sloveniji o pomembnih stvareh veliko govori, do dogovora, ki je sprejemljiv za vse, pa se težko pride.

"Izkušnje kažejo, da je še kako pomembno, da je pri oblikovanju različnih ukrepov vključeno gospodarstvo. Problemi so se vedno pokazali, ko je bilo gospodarstvo zaobideno. Gospodarstveniki namreč pogosto predvidimo posledice nekega ukrepa, ki jih drugi deležniki zanemarijo ali podcenijo; seveda pa velja tudi obratno – tudi gospodarstveniki ne vidimo celotne slike, zato je pri snovanju ključnih politik nujen posvet z vsemi akterji," je poudarila.

Na GZS se tudi zato zavzemajo za dialog z vlado, ki bi presegal formalne okvirje. Kot je povedala Šmuceva, je od izmenjave mnenj in formalne razprave, ki je je sicer veliko, do pravega dialoga, ki rezultira v dogovoru, še dolga pot. "Tovrstna izkušnja je tudi nedavno uveljavljanje minimalne plače. Dialoga, ki bi upošteval vidike gospodarstva, ni bilo. Predvsem pa je bodlo v oči popolno pomanjkanje analize posledic – te namreč niso samo pozitivne. Če je že politika odpisala tiste dele gospodarstva, ki imajo nizko dodano vrednost in posledično izplačujejo nizke plače - pri čemer nismo zaznali, da bi politike ali strokovnjake na ministrstvih zanimalo, kateri deli gospodarstva bodo prizadeti, kako in v katerih regijah lahko pričakujejo socialne probleme -, bi morala sprejem tega zakona pospremili vsaj s pripravljenimi ukrepi, ki bodo blažili stisko ljudi, ki bodo, kljub splošnemu pomanjkanju kadrov, ostali brez dela. To je le en primer, a ni osamljen, ko se predlagatelji zakonodaje držijo filozofije: skoči in upaj, da je bazen dovolj globok. Tak pristop je nevaren, boleč in drag. Nenazadnje se odraža v 1000 zakonih in 20.000 podzakonskih aktih, ki Slovenijo umeščajo med najbolj regulirane in zbirokratizirane države," je pojasnila Šmuceva.

"Nova vlada je v sedlu dobrih 100 dni, kar je ravno dovolj, da si zastavi jasno politiko, kako tesno želi biti povezana z deležniki in državljani. Z določenimi ministrstvi je že stekel bistveno boljši dialog, še posebej na konkretni ravni, kar lahko pripišemo angažmaju ministrov in ministric ter njihovih ekip, kar je spodbudno. Sicer pa smo na GZS že večkrat pozivali in predlagali pričetek pogovorov za nov socialni sporazum, ki bi prisilil vse tri strani – sindikate, vlado in delodajalce – da najdemo skupni imenovalec, ki bo najbolj koristen za vse. Glede na napovedano povečanje strukturnega primanjkljaja, kar je slaba popotnica, država tak dogovor nujno rabi," so opozorili na GZS.

Za uspeh je potrebno troje - znati, moči in hoteti

"Zavedati se moramo, da uspešno gospodarstvo lahko obstaja brez socialne države, slednja brez uspešnega gospodarstva ne more obstati," pa je pojasnil državni sekretar v kabinetu predsednika vlade, Vojmir Urlep.

Šarabon pritrjuje, da je socialna država v redu, in zagovarja to, da je treba ljudem, ki sami ne morejo poskrbeti zase, pomagati, vendar dodaja, da je treba natančno definirati, kdo taki ljudje so. "Sigurno pa brez uspešnega gospodarstva, ki na koncu plača račun za vse to, socialna država ne more obstajati," se strinja in dodaja, "da lahko gospodarstvo, če je uspešno, zaposli vse ljudi, ki so sposobni za delo in preko privatne dobrodelnosti pomaga tistim, ki tega ne morejo. Močno gospodarstvo pa socialne države dejansko ne potrebuje".

Slovenska gospodarska rast je trenutno ugodna predvsem zato, ker so tista podjetja, ki so preživela zadnjo krizo in mnoge prelomne trenutke pred njo, utrjena in prekaljena ter se zavedajo pomena znanja, inovacij in osvajanja novih trgov, je poudaril Urlep. "Da bodo še uspešnejša, jim mora država zagotoviti primerno poslovno okolje. Okolje, ki bo obenem tudi humus, v katerem bodo nenehno vznikala in hitro rasla nova, na znanju temelječa podjetja," je poudaril in dodal, da je za uspeh potrebno troje – znati, moči in hoteti. "Ne dvomim v to, da znamo in ne dvomim v to, da zmoremo. Ključno vprašanje uspešnega razvoja Slovenije je, ali to zares tudi hočemo!" je zaključil.