Večina hrvaških medijev prvi sestanek med Dimitrijem Ruplom in Miomirjem Žužulom ocenjujejo pozitivno. Vsi so si enotni, da sta zunanja ministra postavila temelje za nov začetek pogajanj o odprtih vprašanjih med državama. Z zadovoljstvom omenjajo tudi Ruplovo napoved, da bo Slovenija pomagala hrvaški pri vključevanju v Evropsko unijo in zvezo Nato.
Novi list: Za Slovenijo stoji Italija
Ni dvoma, da uradni Rim stoji za sedanjo nepopustljivostjo Slovenije do Hrvaške, piše reški Novi list. Zato je nerealno pričakovati, da bi po petkovem sestanku zunanjih ministrov obeh držav prišlo do preboja pri reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, ugotavlja komentator Novega lista.
Hrvaška stran si to zelo želi, vendar pa Ljubljana - z Rimom izza hrbta - kaže v glavnem samo željo po izsiljevanju in zato se zdi, da premika v hrvaško-slovenskih odnosih ne bo, dokler hrvaška vlada ne bo rešila vprašanj z Italijo. Krogi iz hrvaške vlade sicer napovedujejo, da bo hrvaški premier Ivo Sanader v začetku februarja obiskal Rim in se sestal z italijanskim premierom Silviom Berlusconijem, še navaja Novi list, ki pa še opozarja, da zna biti italijanska politika nepredvidljiva. Če bo Sanaderju uspelo "omehčati" Berlusconija, bo to njegov veliki uspeh, ker bo to pozitivno vplivalo ne samo na hrvaške odnose z Italijo, ampak tudi s Slovenijo, še napovedujejo v Novem listu.
Hrvaška in Slovenija se pogovarjata
Vendarle se pogovarjata. To je najpomembnejša vest "velikega petka", ko je Zagreb gostil slovenskega zunanjega ministra, piše v današnji izdaji zagrebški Vjesnik. Po devetmesečni prekinitvi neposredne komunikacije zunanjih ministrov Hrvaške in Slovenije sta javnosti obeh držav nestrpno pričakovali "beli dim" z Zrinjevca, ki bi nakazal novo, prijateljsko ozračje na pogovorih med Dimitrijem Ruplom in Miomirjem Žužulom. V poznih popoldanskih urah se je sicer res pokazal, vendar pa od spektakularnega dogovora, ki bi z eno potezo izbrisal nakopičene težave v 13 letih, seveda ni bilo nič.
Žužul in Rupel sta javnost obvestila, da sta se dogovorila o načelih pogajanj, da se bosta redno sestajala, da pa bosta končne odločitve sprejemala premiera. Strokovne ekipe pa bodo v naslednjih mesecih pospešeno iskale rešitve glede vprašanj meje, skupnega upravljanja nuklearke v Krškem, dolga Ljubljanske banke in širjenja hrvaške jurisdikcije na Jadranu. Od Rupla tokrat pomirljive in upanje vzbujajoče besede. Vitalni interes Slovenije je, da Hrvaška vstopi v Evropsko unijo, ki počasi zapira vrata in Slovenija bo podstavila nogo, da bo vstopila še Hrvaška. Po Ruplovem topniškem obstreljevanju v zadnjih mesecih vsekakor nov ton in nova intonacija.
Hrvaško-slovenski dialog je bil vedno obremenjen z volitvami v eni ali drugi državi in v teh obdobjih je kot po pravilu še iz časov Tuđmana in Kučana vedno prihajalo do še večjih razhajanj in konfliktov. Sedaj, ko so volitve na Hrvaškem mimo, v Sloveniji pa bodo šele jeseni, je časa za pogovore v mirnejšem ozračju na pretek. In to je treba izkoristiti in končno doseči kake rešitve, meni Jurica Koerbler v Vjesniku.
Pa vendar, če želita priti do kakršnegakoli sporazuma, bosta morali popustiti tako Slovenija kot Hrvaška. Kdo ve kolikokrat že se je pokazalo, da v politiki ni dogovorov, če ni kompromisov in če se obe strani globoko zakopljeta v svoje rove. Tudi iskanje nemogočega, kot je to pogosto poskušala slovenska stran, prav tako ni niti realno niti upravičeno. Evropa je dovolj dolgo potrpežljivo čakala, da se sosedi dogovorita, sedaj pa je tudi unija utrujena od dolgoletnega natezanja. Signali, ki prihajajo iz Bruslja, jasno opozarjajo, da je treba pohiteti in to ne leti izključno na hrvaško stran, kar Slovenci Hrvatom radi molijo pred nos, še piše Vjesnik.