Veliki procesi so začeli bledeti: primer Boris Šuštar. Nekdanji državni sekretar na gospodarskem ministrstvu je bil na prvi stopnji zaradi jemanja podkupnine obsojen na tri leta zapora in sedem milijonov tolarjev denarne kazni. Višje sodišče je sodbo delno razveljavilo in jo vrnilo na prvo stopnjo. Sojenje se bo začelo znova in Šuštar je, upravičeno, optimist. Proti osebam, vpletenim v njegov proces, pa je vložil številne kazenske ovadbe.
Domnevni kralj tihotapcev Josip Lončarič je bil lani bolj šibkega zdravja. Kardiolog je ugotovil, da je Lončarič srčni bolnik in ima angino pectoris. Zaradi slabega zdravja naj ne bi bil sposoben spremljati glavne obravnave, a je naposled le sedel v dvorani. Primer pa bodo, po številnih zapletih, dodelili drugemu sodniku, kar pomeni, da se bo sojenje vnovič začelo.
Po več kot osmih letih se je v začetku septembra v Ljubljani začelo sojenje v primeru Depala vas. Na zatožno klop so sedli štirje obdolženci, ki so marca 1994 v bliskoviti akciji pri Depali vasi aretirali Milana Smolnikarja zaradi domnevne izdaje vojaške tajnosti. Dlje od podajanja zagovorov obtoženih sojenje še ni prišlo.
Odmevala je sodba v zadevi Volksbank. Celjski podjetnik Robert Prevec in uslužbenki Ljudske banke, ki naj bi banko oškodovali za več kot dve milijardi tolarjev, so bili, presenetljivo, oproščeni.
Kot jara kača pa se že vleče primer Kamenik. Ali so sledi na mestu zločina, štirikratnega umora v Tekačevem, pustili copati Kristjana Kamenika, je bilo vprašanje s katerim so si belili glavo tako domači kot tuji izvedenci. Švicarski izvedenci so sicer opravili svojo nalogo, a se je sodišče odločilo še za tretje izvedensko mnenje. Sledi s kraja zločina tako sedaj preverjajo še nemški strokovnjaki. Kristjan Kamenik medtem predčasno prestaja zaporno kazen, na katero je bil obsojen zaradi preprodaje mamil. Sodba še ni pravnomočna.
