Gončin, ki je tožilka v odmevnih primerih tudi proti članom t. i. Kavaškega klana, je Državnotožilski svet namreč zaprosila za obravnavo nekaterih ravnanj Bergantove in za varstvo pred nedovoljenimi pritiski.
Med drugim ji je očitala, da je od poletja 2024 vodji Specializiranega državnega tožilstva Darji Šlibar večkrat predlagala, naj Gončin zaradi rešitve vprašanja njenega varovanja odvzame konkretno kazensko zadevo. Prav tako je Bergant po navedbah Gončin Šlibarjevi sugerirala predlog disciplinskega postopka zoper Gončin, če bo ta v javnosti komentirala postopke glede njene kazenske ovadbe zoper posameznike iz vodstva policije in centra za varovanje in zaščito. Posebni oddelek specializiranega tožilstva je namreč kazensko ovadbo zoper 11 od 12 ovadenih uradnih oseb, zaposlenih v policiji, zavrgel, Gončin pa je nato pregon prevzela sama.
Državnotožilski svet pa po pridobitvi pojasnil in preučitvi zadeve ugotavlja, da je izvrševanje funkcije pregona v konkretni zadevi, ki je ne navaja, "vseskozi ostajalo v ustavno in normativno varovanem prostoru, v katerem je bilo državni tožilki zagotovljeno neodvisno sprejemanje odločitev in vodenje dodeljene zadeve".
Noben očitek se namreč ne nanaša na odločanje državne tožilke v konkretni zadevi, prav tako so bila pričakovanja Bergantove, ki so se nanašala na problematiko varovanja Gončin in na njeno morebitno javno komentiranje zadeve, izražena preko vodje SDT in se niso v ničemer dotikala meritorne presoje tožilke Gončin v konkretni kazenski zadevi, ugotavlja Državnotožilski svet.
Ta je sicer nato tudi presojal, ali je do posega v tožilsko samostojnost morda prišlo posredno, da se je na Gončin vršil pritisk, zaradi katerega ne bi bila povsem samostojna pri delu v konkretni zadevi. A glede na razpoložljivo dokumentacijo po mnenju Državnotožilskega sveta tudi do tega ni prišlo.
Ob tem je Državnotožilski svet odločitev sklenil še s splošnim stališčem, da si morajo vsi v tožilski organizaciji prizadevati za etično visoke standarde poklicnega delovanja in medsebojnih odnosov ter zagotoviti korekten in profesionalen nivo komunikacije.
"Zaradi učinkovite zaščite samostojnosti državnega tožilca in varovanja ugleda državnega tožilstva in državnih tožilcev se je (...) treba izogibati izražanju stališč ali predlogov na neformalen način, prek mobilnih aplikacij, v prisotnosti drugih oseb in podobno. Po drugi strani vsake komunikacije (...), ki ima legitimen namen urejanja razmerij v državnotožilski organizaciji, ni mogoče šteti za poseg v samostojnost državnega tožilca," so med drugim zapisali.
Pri varovanju tako pomembnega načela, kot je samostojnost državnega tožilca, Državnotožilski svet pričakuje, da bo komunikacija v vseh pogledih profesionalna, kolegialna in korektna ter v skladu z zahtevami in duhom zakona.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.