Ko sta 1. februarja letos pravosodni minister Tomaž Marušič v imenu države in dr. Anton Stres v imenu Rimskokatoliške Cerkve podpisala prvi delni mednarodni sporazum je večina menila, da gre za prelomno dejanje v sicer pregovorno slabih odnosih med cerkvijo in državo. Toda vsebina sporazuma je dokaj pičla, saj se najbolj perečih problemov kot sta naprimer cerkveno premoženje ali verouk sploh ne dotika, temveč govori zgolj o načelnih pravicah cerkve o svobodi pri izvajanju pastoralne dejavnosti, o svobodnem ustanavljanju šol, vrtcev in cerkvenih združenj, o izenačitvi Karitasa z Rdečim križem in podobno.
Zatika pa se v postopku za ratifikacijo tega sporazuma, saj naj bi cekvena stran zahtevala, da se že sprejeti vsebini doda še tri točke, in sicer problem šolstva, enakopraven dostop do javnih občil in pa da se predvidi nove mednarodne sporazume.
Direktorica urada za verske skupnosti Nina Čož nam je povedala, da gre zgolj za usklajevanje besedila, po naših informacijah pa so cerkvene zahteve precej večje.
Kaj o tem pravi Rimskokatoliška Cerkev nam danes žal ni uspelo izvedeti, saj so, kot so nam dejali, prezaposleni z analizo papeževega obiska.
