Zaprašeni zakladi v predalih: Evropejci močno navezani na staro elektroniko

O tem, da se v stari elektroniki skriva pravo zlato, smo že pisali. Električni in elektronski aparati so sestavljeni iz različnih elementov in kompozitov, kot so kovine, plastika, keramika, kritične surovine in trajni magneti. V kompleksnih aparatih, kar mobilni telefoni zagotovo so, najdemo tudi 50 do 60 različnih elementov. Kritične surovine imajo edinstvene lastnosti in so zaradi tega zelo pomembne za številne tehnične aplikacije. To pomeni, da recimo pametnih telefonov ne bi mogli izdelovati brez njih. Težko jih nadomestimo z drugimi materiali, obstajajo pa velika tveganja pri njihovi dobavi. V pametnem telefonu najdemo elemente, kot so kobalt, litij, aluminij, baker, jeklo, magnezij, brom, nikelj, kositer, zlato, srebro, baker, indij, silicij, fosfor, galij, arzen, antimon, pa tudi redke zemeljske elemente, kot so neodim, terbij, prazeodim, disprozij, lantan, gadolinij itd, so za naš portal že pojasnili v družbi Zeos.

Kaj ugotavlja slovenski statistični urad? V Sloveniji je leta 2024 nastalo približno 17.624 ton OEEO ali 8,2 kilograma na prebivalca. V primerjavi z letom 2020 se je količina teh odpadkov povečala za nekaj več kot 15 %. V zadnjih petih letih smo v povprečju na leto uvozili 2.800 ton OEEO. Lani je bila ta količina podpovprečna, znašala je nekaj več kot 1.500 ton (nekaj več kot polovico smo je uvozili iz Italije). Še večji od uvoza je bil izvoz OEEO. Lani smo je izvozili nekaj manj kot 6.700 ton, kar je bilo blizu povprečja zadnjih petih let. Nekaj več kot tretjina je bila izvožena v Italijo. V zadnjih petih letih je bilo ravnanje z OEEO v Sloveniji usmerjeno predvsem v postopke pred-obdelave, kot sta sortiranje in razstavljanje naprav. Lani smo predobdelali 15.600 ton OEEO oz. približno 87 % celotne količine OEEO, ki je šla v obdelavo in predobdelavo. Po podatkih Eurostata smo leta 2023 v Sloveniji reciklirali nekaj manj kot 13.800 ton OEEO oz. približno desetino več kot leto prej.

Raziskava Eurostata pa kaže, da na milijone Evropejcev še vedno ne reciklira svojih starih mobilnih telefonov in računalnikov potem, ko jih ne uporabljajo več. Kar 51 odstotkov prebivalcev jih namreč raje hrani v predalnikih, kot da bi jih oddali v reciklažo, kažejo ugotovitve Eurostata. Le 11 odstotkov Evropejcev pravilno reciklira elektronske naprave, 18 odstotkov jih podari ali proda, dva odstotka pa jih preprosto vrže v koš, ne da bi jih reciklirala. Kot poudarjajo, so še posebej zaskrbljujoče stopnje reciklaže na Balkanu in v državah, ki se želijo priključiti Evropski Uniji. Delež telefonov, ki končajo med mešanimi odpadki, je še posebej visok v Albaniji (14 odstotkov), približno 11 % v Severni Makedoniji in skoraj 9 % v Črni gori. V EU se je na tem področju najslabše odrezala Češka, kar šest odstotkov elektronskih naprav je končala kar med odpadki. Nasprotno pa je bila najnižja stopnja med vsemi anketiranimi državami EU in zunaj EU ugotovljena na Hrvaškem. Le 0,57 % starih mobilnih telefonov na Hrvaškem konča med mešanimi odpadki, izpostavlja Euronews. V Sloveniji smo prav tako med boljšimi, v koših pristane slab odstotek elektronskih odpadkov.

Količina odpadne električne in elektronske opreme, ki se vsako leto ustvari v EU, se hitro povečuje, svari Evropska komisija in dodaja, da gre za enega najhitreje rastočih tokov odpadkov. Vključuje široko paleto naprav, kot so mobilni telefoni, računalniki, televizorji, hladilniki, gospodinjski aparati, svetilke, pa tudi medicinski pripomočki in fotonapetostne celice. E-odpadki vsebujejo kompleksno mešanico materialov, od katerih so nekateri nevarni. Ti lahko povzročijo velike okoljske in zdravstvene težave, če se z zavrženimi napravami ne ravna pravilno. Sodobna elektronika vsebuje tudi redke in drage vire, vključno s kritičnimi surovinami. Te je mogoče reciklirati in ponovno uporabiti, če se z odpadki učinkovito ravna, poudarjajo.

Recikliranje pametnih telefonov, ki jih ne uporabljamo več, je ključno za okolje iz več razlogov. Prvi je recikliranje dragocenih materialov. Kot spomnijo v Zeosu, pametni telefoni vsebujejo različne dragocene materiale in recikliranje teh naprav omogoča pridobivanje teh materialov in njihovo ponovno uporabo v novih izdelkih. To zmanjšuje potrebo po pridobivanju novih surovin iz narave in zmanjšuje negativne vplive na okolje, povezane s pridobivanjem in predelavo surovin.

Prav tako pomembno je preprečevanje onesnaževanja, izpostavljajo. Če pametni telefoni namreč končajo na odlagališčih, lahko sčasoma sprostijo nevarne snovi, kot so težke kovine in kemikalije, ki onesnažujejo tla, vodo in zrak. Recikliranje teh naprav zmanjšuje količino elektronskih odpadkov, ki končajo na odlagališčih, in s tem zmanjšuje možnost onesnaževanja okolja.

Na kakšen način se iz starih naprav znova pridobijo pomembne kovine, ki so pomembne tudi za zeleni prehod? Iz mobilnih telefonov se najprej odstranijo baterije, ki so največkrat Li-Ion. Baterije se nato oddajo obdelovalcu baterij, ki ustrezno poskrbi zanje. Po tej prvi fazi se izvede mehansko drobljenje naprave, ki mu sledijo različni mehanski in kemični postopki, s katerimi se izločijo posamezni materiali iz mobilnega telefona, kot so plastika, steklo, različne kovine in zlitine. Vsak material ima v nadaljevanju svoj proces, do pridobitve čiste sekundarne surovine, ki potem nadaljuje pot v proizvodnjo novih izdelkov, opisujejo na Zeos.