Odpadna hrana: povprečno gospodinjstvo v koš na leto 'odvrže' 336 evrov

Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je leta 2018  vsak prebivalec Slovenije sicer zavrgel povprečno 68 kg hrane ali štiri kilograme več kot v letu 2017. 24 kilogramov od tega je bilo še užitne hrane, opozarjajo na ministrstvu za okolje. Po oceni je bilo namreč med to odpadno hrano 38 % še užitnega dela in to količino bi lahko z ozaveščanjem in pravilnim odnosom do hrane zmanjšali ali preprečili. 62 % odpadne hrane so bili neužitni deli, npr. kosti, koščice, olupki, jajčne lupine, lupine, luščine itd., ki se jim večinoma ne da izogniti. Kot so izračunali iz podatkov SURS, štiričlansko gospodinjstvo v enem letu v povprečju za hrano potroši 3.540 evrov. Če v istem gospodinjstvu zavržejo vsak četrti še užiten obrok, s tem zavržejo 336 evrov, sporočajo z ministrstva za okolje in prostor. 

Številke so skrb vzbujajoče, a pri tem Slovenci nismo osamljeni, temveč gre za globalni problem. Zato je Generalna skupščina Združenih narodov 29. september razglasila za Mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani. Letos ga obeležujemo prvič. Cilj je jasen: z ozaveščanjem in s pravilnim odnosom do hrane zmanjšati količino zavržene hrane in s tem pomembno prispevati k bolj trajnostni družbi, sporočajo Ekologi brez meja.

Proizvesti bomo morali celo do 110 odstotkov več hrane kot danes  

Do leta 2050 bo svetovna populacija narasla na 9,6 milijarde, kar pomeni, da bomo morali proizvesti od 60 do 110 odstotkov hrane več, kot je proizvedemo danes, podatke Organizacije ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) povzema Tanja Vidic z državnega statističnega urada. Ob tem je opozorila, da že danes zavržemo 40 odstotkov tega, kar se vzredi ali vzgoji za prehrano. Količine odpadne hrane se namreč povečujejo, k temu pa največ prispevajo gospodinjstva. 

Nekateri hrano mečejo v koš, drugi se soočajo s prehransko revščino 

Ob tem je izpostavila, da se tudi v Sloveniji soočamo z revščino. Kot je dejala Vidičeva, si leta 2018 v državi osem odstotkov gospodinjstev ni moglo privoščiti mesnega ali enakovrednega vegetarijanskega obroka vsaj vsak drugi dan. Profesorica na Fakulteti za socialno delo Univerze v Ljubljani Vesna Leskošek je na posvetu o učinkovitosti zelene prehranske verige ob tem izpostavila, da lakota ni samo nek občutek, ki ga zaznamo med obroki, ampak prehranska revščina pomeni tudi pomanjkanje virov, s katerimi si lahko zagotovimo hrano. "Presežki hrane pogosto pristanejo v smeteh, to pa je hrana, ki je še užitna, pa jo zavržemo, ker smo denimo nakupili preveč," je pojasnila. Opozorila je, da je zavržena hrana globalni problem."V stoletjih nazaj poznamo primere, ko smo zavrženo hrano izvažali v tretji svet, da bi tam blažili problem revščine, danes pa vidimo, da je isti model vedno bolj aktualen tudi v državah prvega sveta," je še dejala.

Problem vseh nas

V društvu Ekologi brez meja ugotavljajo, da je zavržena hrana skupen problem kmetov, trgovcev, predelovalcev, gostincev in potrošnikov: "Prvi in ključni korak je, da preprečimo nastajanja zavržene hrane, saj številke dokazujejo, da obstoječi vzorci proizvodnje in porabe hrane postajajo nevzdržni in jih moramo spremeniti," poudarja Katja Sreš iz društva Ekologi brez meja ter hkrati opozarja, da se moramo od besed premakniti k dejanjem, h konkretnim spremembam. Da si potrošniki želijo zmanjšati odpadek hrane v gospodinjstvih, potrjujejo tudi odgovori potrošnikov v anketi ZPS o trajnostnem prehranjevanju. Kar 71 odstotkov sodelujočih je izrazilo pripravljenost zmanjšati odpadek hrane v gospodinjstvih.

Kaj pa podnebje? 

Odpadna hrana ni sporna le z moralnega in socialnega vidika, ima tudi velik vpliv na okolje, saj je tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov. Izpusti toplogrednih plinov povzročajo segrevanje ozračja ter s tem podnebne spremembe. Okoljske posledice toplejšega ozračja so segrevanje voda, taljenje snega, intenzivnejše padavine, daljša sušna obdobja in drugi ekstremni vremenski dogodki, ki neugodno vplivajo na življenjske in gospodarske razmere v okolju v katerem živimo, poudarjajo na ministrstvu za okolje in prostor.  Odpadna hrana je tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov.  

Raziskovalka Marta Klanjšek Gunde s Kemijskega inštituta, ki na inštitutu vodi projekt Eat-circular za zmanjšanje prehranskega odtisa, se je na posvetu o učinkovitosti zelene prehranske verige osredotočila na vpliv pridelave hrane na podnebje. Kot je dejala, za pridelovanje hrane potrebujemo zelo različne vire - semena, obdelovalno zemljo, vodo, gnojila, delo, energijo, denar. Čisto v vsaki fazi pa ustvarjamo toplogredne pline, je poudarila.

"Vemo za podatke, da na svetovni ravni izgubimo tretjino hrane ali celo več, kar pomeni, da smo izgubili eno tretjino virov oz. jih porabili brez pomena in da smo eno tretjino vseh emisij ustvarili brez posebnega učinka, ob tem pa deset odstotkov prebivalstva po ocenah ZN trpi lakoto," je dejala.

Po besedah Klanjšek Gundejeve nas čaka veliko izzivov, pri tem pa je naštela cenovno dostopno in kakovostno hrano za vse, trajnostno pridelano hrano, preudarno gospodarjenje s hrano od vil do vilic - od samega začetka do samega konca, korenito zmanjšanje odpadne hrane in ustrezen gospodarski donos. Možnosti za te spremembe so finančne spodbude, ki so v evropskem zelenem dogovoru in nacionalnih strategijah in bodo morale biti izpeljane, je dejala.

In kako lahko delujemo sami? 

Kot so spOročili z Ministrstva za okolje in prostor, v okviru projekta CARE4CLIMATE nadaljujejo svojo kampanjo s sloganom "Stran pa ne bomo metal!". Projekt s preprostimi nasveti ozavešča vse potrošnike o tem, kako lahko pripomorejo k zmanjšanju količin odpadne hrane v svojem gospodinjstvu. Vsak posameznik lahko le z nekaj enostavnimi spremembami v načinu ravnanja s hrano poskrbi, da ne zavrže praktično nič (še užitne) hrane, ter s tem tudi privarčuje. 

Tudi ZPS in Ekologi brez meja so pripravili konkretne nasvete za potrošnike, kako zmanjšati zavržke hrane v lastnem domu.

1. NAČRTUJTE OBROKE

Pri odločitvi, kaj bo za kosilo ali večerjo, naj vas vodijo sestavine v hladilniku. Načrtujte dan ali teden vnaprej, poglejte, kaj imate na zalogi in spremljajte roke uporabe živil v omari in hladilniku. Najprej uvrstite na jedilnik izdelke s krajšim rokom uporabe. Najbolje bo, da si za teden vnaprej napišete jedilnik in se v trgovino odpravite le po manjkajoče sestavine.

2. V TRGOVINO SAMO Z NAKUPOVALNIM SEZNAMOM

Preden se odpravite v trgovino, preverite, kaj potrebujete. Pripravite nakupovalni seznam. V trgovino se odpravite siti, da vas ne bodo zamikala živila, ki jih ni na seznamu in jih pravzaprav sploh ne potrebujete. Kupite le toliko, kot veste, da boste pojedli.

3. NE KUPUJTE VEČJIH KOLIČIN LE ZATO, KER SO V AKCIJI

V trgovino se odpravite, ko nekaj zares potrebujete, kupite pa le toliko, kolikor potrebujete, in ne zato, ker je v akciji. Živila z zelo dolgim rokom uporabe, kot so pločevinke fižola in koruze, seveda lahko v shrambi počakajo dlje, a ne pozabite nanje. Naredite seznam živil, ki jih imate v shrambi, pripišite datume uporabe in najprej porabite tiste, ki jim bo rok prej potekel. Ali poznate razliko med »porabiti do« in »uporabno najmanj do«?

4. SKUHAJTE LE TOLIKO, KOT BOSTE POJEDLI

Hrano pred kuhanjem stehtajte, še posebej, če kuhate za več ljudi. Za glavni obrok bo zadostovalo 120–150 gramov svežega mesa in 200 gramov krompirja ali 80–100 gramov testenin na osebo. Večina naših babic je bila pri družinskem kosilu vedno v strahu, da ne bomo šli lačni od mize, a danes se prej zgodi, da pojemo preveč kot premalo.

5. SHRANITE IN PORABITE OSTANKE OBROKA

Ostanke kosila ali večerje shranite v hladilniku in jih porabite naslednji dan. Za shranjevanje uporabite namenske steklene ali plastične posode s pokrovom, še bolj trajnostno boste ravnali, če znova uporabite stekleno embalažo od vloženih kumaric ali kompota. Tudi če jeste v restavraciji, naj vam preostanek obroka, ki ga niste mogli pojesti, zavijejo za domov. Hrana v hladilniku počaka do tri dni, a ohladiti jo morate na hitro in neprodušno zapreti. V restavraciji bodo namreč ostanki obrokov romali naravnost v smeti. Nekaj idej je že zbranih na spletni strani Veš, kaj ješ.

6. ŽIVILA ZAMRZNITE ALI PREDELAJTE

Če ste nakupili preveč in veste, da sveže zelenjave ali mesa ne boste mogli porabiti do roka, živila zamrznite. Na vsako pakiranje napišite, kaj ste zamrznili in kdaj. Živila porabite v nekaj mesecih, nikar jih ne zamrzujte predolgo, saj lahko izgubijo senzorične lastnosti, ker nekateri encimi delujejo tudi pri zelo nizkih temperaturah. Zelenjavo in sadje lahko predelate v različne juhe, kompote, omake, džeme, vložite v kis ali olje, pasterizirate in shranite v steklenih kozarcih. 

7. SPREMLJAJTE ROK UPORABE

Ko nakupujete, preverite rok uporabe živila in kupite izdelke z daljšim rokom, če veste, da jih ne boste kmalu pojedli. V večini trgovin imajo posebno polico ali razdelek z znižanimi cenami živil tik pred iztekom roka uporabe. Tudi z nakupom teh živil lahko pripomorete k zmanjšanju količin zavržene hrane, a le, če boste živila lahko takoj porabili.

8. NAUČITE SE PRAVILNO SHRANJEVATI ŽIVILA

Bodite pozorni na to, kaj imate v hladilniku in shrambi, živila s krajšim rokom imejte na bolj vidnem mestu in jih sproti razvrščajte. Večino svežih živil hranimo v hladilniku, a nekaterim lahko to škodi. 

9. POMEMBNA JE KAKOVOST, NE KOLIČINA

Namesto količini dajte prednost kakovosti, kupujte lokalno in domače. Za kakovostna lokalna živila boste sicer odšteli nekaj več denarja, a s tem podpirate lokalno gospodarstvo in spodbujate slovenske kmete, da na trajnosten način pridelajo čim več hrane, ki konča na vaših krožnikih. S tem bomo manj uvozili, krajše bodo transportne poti, hrana, ki jo zaužijete, bo bolj sveža in hranljiva, posledično bo pridelava hrane manj obremenjujoča za okolje. Tudi pri lokalnih izdelkih bodite pozorni na način pridelave, uporabljene sestavine in hranilno vrednost izdelka. Ni nujno bolje le zato, ker je domače.