'Ali smo v Trbovljah res željni pepela na vso domačo onesnaženo podlago?'

HSE-Energetska družba Trbovlje bo v skladu s sklepom trboveljskega občinskega sveta, da se strinja s skladiščenjem elektrofiltrskega pepela, jutri začela prevzemati in skladiščiti pepel iz Energetike Ljubljana. "Od njih bomo v naslednjih letih prevzeli 6.000 ton elektrofiltrskega pepela in žlindre. Kot je potrdila analiza že skladiščenega materiala, ki jo je opravil Regionalni tehnološki center Zasavje, gre za nenevaren odpadek, ki je primeren za predelavo v koristen gradbeni material, z nadomeščanjem naravnih surovin. Vse izmerjene koncentracije iz izlužka odpadka so pod mejnimi vrednostmi in ne izkazujejo nobenih nevarnosti za zdravje ljudi, kar pomeni, da se ga s postopki lahko predela v inerten gradbeni material," so zagotovili iz HSE. Elektrofiltrski pepel bo po njihovih besedah skladiščen skladno z vsemi zahtevami in standardi, ki preprečujejo negativne vplive na okolje.

Dve različni instituciji do različnih sklepov

"Naš osnovni argument je: ali smo končali industrijsko dobo v Trbovljah ali ne?" se v imenu Trboveljčanov sprašuje predstavnica civilne iniciative Trbovlje Nasta Doberlet Bučalič. Po njenem mnenju je to osnovno vprašanje in ne, ali ima kdo papirje ali jih nima. "Ali smo res tako željni pepela na vso domačo onesnaženo podlago? Ali želimo iti naprej ali želimo škodovati samim sebi?" je izpostavila srž problema.

Trboveljčani se torej še vedno ne strinjajo, da bo odpadni pepel romal v njihovo že tako obremenjeno okolje, čeprav je analiza Regionalnega tehnološkega centra Zasavje pokazala, da pepel ne škodi zdravju ljudi in da so skladiščenju zdaj prikimali tudi na občini.

Spomnimo, da so trboveljski občinski svetniki na izredni seji avgusta nasprotovali kopičenju pepela v njihovi občini. Bili so soglasni, da Zasavje ne sme postati smetarska regija in da o zdravju ljudi ter okolju ne sme odločati kapital, ampak lokalna skupnost.

Domačini so zato prepričani, da gre za manipulacijo. Prvotna, junijska raziskava Inštituta IKEMA (Inštitut za kemijo, ekologijo, meritve in analitiko) je namreč pokazala drugačno sliko. Zaradi teh rezultatov pa so občinski svetniki na avgustovski seji zahtevali, da se opravi vnovična analiza. "V IKEMI pravijo, da pepel ustreza za odlaganje na odlagališču za nenevarne odpadke – kar Lakonca ni – glede prekrivanja pa pravijo, da odpadek ni namenjen in ni primeren za prekrivanje odlagališča. Ocena Regionalnega tehnološkega centra Zasavje pa zaključi, da odpadek ustreza zahtevam za odlaganje ali dnevno prekrivanje na odlagališču za nenevarne odpadke. Regionalni tehnološki centra Zasavje ni podal niti ocene pričakovanih posledic lastnosti odloženega odpadka, ki bi pojasnil vpliv na stabilnost odlagališča," je razliko razlag obeh institucij povzela Doberlet Bučaličeva in dodala, da je raziskava IKEMA za iniciativo verodostojna raziskava. Zato si bodo še naprej prizadevali dokazati, da odpadni pepel ni nedolžen odpadek.

Pepel bo HSE predelal v gradbeni material

Z njim bodo rekultivirali brežino na območju Lakonce, kjer je po občinskih prostorskih načrtih predvidena obrtna cona. "Zavezali smo se, da do pridobitve slovenskega tehničnega soglasja ne bomo izvajali nobenih drugih manipulacij s skladiščenim elektrofiltrskim pepelom," so zatrdili iz HSE.

V skladu z dogovorom na občinski seji bo HSE omogočila vpogled v vso dokumentacijo, vezano na prevzem in skladiščenje pepela, in oglede na območju skladiščenja pepela pooblaščenemu predstavniku občinskega sveta, ki bo o ugotovitvah tudi obveščal vodstvo občine in svetnike, so še pojasnili iz HSE.

'Smo v intenzivnem strokovnem in pravnem delovanju'

Civilna iniciativa Trbovlje bo vztrajala in skušala dokazati, da ni niti legalne niti legitimne podlage za skladiščenje elektrofiltrskega pepela, nam je povedala Doberlet Bučaličeva. Domačini se namreč sprašujejo, kako je mogoče, da so izsledki analiz dveh institucij lahko tako protislovni. "Iščemo strokovnopravno mnenje. Obe raziskavi namreč ne moreta biti ustrezni. Seveda, onesnaževalec se sklicuje na tisto, ki mu pride prav. In ta je delo domače institucije, katere družabnik je onesnaževalec," trdi Doberlet Bučaličeva.

Ob tem se Trboveljčanom poraja vprašanje, zakaj so občinarji zadovoljni s protislovnimi rezultati analiz pepela. "Dela, ki bi moralo biti strokovno in odgovorno, določene občinske službe niso opravile. Pravni del je popolnoma zatajil," je poudarila sogovornica.

Prebivalci Trbovelj pepelu nasprotujejo že od začetka

Spomnimo. Potem ko je inšpekcija prepovedala delovanje naprave za predelavo odpadkov moravškemu Termitu, je pepel, ki ostane po zgorevanju premoga v ljubljanski toplarni, Energetika Ljubljana začela voziti v Trbovlje. In ko je julija devet tovornjakov v skladišče na Lakonci iz Ljubljane pripeljalo 106,7 tone elektrofiltrskega pepela, na prevoz pa je čakalo še dodatnih 1253 ton, se je trboveljska lokalna skupnost uprla. "Trbovlje ne bo državno smetišče, mi smo imeli že močno zgodbo z Lafargeem," so bili razburjeni v Civilni iniciativi Trbovlje.

Zmotilo jih je, da s temi odpadki prebivalci že tako okoljsko preobremenjenega kraja niso bili seznanjeni.

Odgovore občine, zakaj je privolila, da bo odpadni pepel končal v njihovem okolju, si lahko preberete tukaj.