Koalicijske stranke, brez SLS, so v ponedeljek v parlamentarno proceduro vložile spremenjeno novelo zakona o kmetijskih zemljiščih. Poslanske skupine SDS, DL, DeSUS in NSi si namreč prizadevajo, da bi iz novele zakona črtali odškodnine za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč, čemur so nasprotovali že pred sprejetjem novele zakona junija lani.

Po njihovem mnenju bomo z novo novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, s katero bi odpravili odškodnine, razbremenili slovensko gospodarstvo in dvignili njegovo konkurenčnost. Robert Hrovat (SDS) je izpostavil, da je bila uvedba omenjenih odškodnin neprimeren ukrep, saj da Slovenija še bolj izgublja na lestvici konkurenčnosti. "Cene zemljišč so zaradi odškodnin enormno narasle, kar investitorje odvrača od gradenj. Od odškodnin je bilo pobranih bistveno manj sredstev kot predvideno. Ljudje tudi čakajo z gradbenimi dovoljenji na čas odprave odškodnin," je opozoril Hrovat, ki meni, da odprava odškodnin pomeni spodbudo za investitorje in korak v smer večje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Vlagatelji pojasnjujejo, da je osnovni varuh kmetijskih zemljišč kmetijsko ministrstvo, ki daje soglasja za spremembo namembnosti zemljišč. Prav tako opozarjajo, da potrebujemo novo kmetijsko politiko, saj smo vse bolj zaraščeni, vsak dan pa izgubimo tri kmetije. S tem predlogom bodo mlade družine v domačem okolju lažje rešile stanovanjske probleme, kar bo prispevalo tudi k pomladitvi in poživitvi podeželja, pa je prepričan Janez Vasle (NSi).

SLS predloga ni podpisala, saj zagovarjajo znižanje odškodnin

Predlagani odpravi odškodnin pa nasprotujejo v koalicijski SLS. Kot opozarja njihov poslanec Roman Žveglič, predlog ni v skladu s koalicijsko pogodbo. Po pogodbi naj bi namreč odpravili le odškodnine za tista kmetijska zemljišča, ki v naravi ne predstavljajo potenciala za kmetijsko pridelavo.

"Če bo ta novela sprejeta, bo lov na kmetijska zemljišča odprt. Izgubilo bo kmetijstvo kot celota, država na segmentu prehranske varnosti in pri kmetijskih zemljiščih," je poudaril na današnji novinarski konferenci v Ljubljani, kjer je pojasnil, zakaj se poslanska skupina SLS ni podpisala pod predlog novele zakona o kmetijskih zemljiščih preostalih koalicijskih strank, ki so jo v parlamentarno proceduro vložile v začetku tedna.

V SLS se zavedajo, da je novelo zakona o kmetijskih zemljiščih, ki je bila lani uveljavljena, nujno treba spremeniti, kajti v določenih točkah je po njihovem mnenju zelo neživljenjska in posega v nekatere že pridobljene pravice.

Žveglič je izpostavil, da pa se s trenutno predlagano novelo ne strinjajo in da so v SLS pripravili svoj predlog novele, ki je že bil usklajen z resornim ministrstvom, da pa na koalicijskem usklajevanju ni dobil podpore.

V svojem predlogu niso odpravili omenjenih odškodnin, so jih pa znižali. S predlogom so želeli poseči tudi v vrstni red pri nakupih kmetijskih zemljišč, kjer bi imele prednost kmetije, ki se ukvarjajo z resno proizvodnjo in ustvarjajo hrano za trg.

Odprava odškodnin odpira vrata špekulantom

Z odpravo odškodnin za spremembo namembnosti zemljišč se po mnenju Pozitivne Slovenije odpirajo vrata špekulantom z zemljišči. V Stranki opozarjajo, da odškodnina predstavlja enega od glavnih instrumentov varovanja kmetijskih zemljišč; najpomembnejši instrument zavarovanja kmetijskih zemljišč je sicer dovoljenje oz. soglasje ministrstva, pristojnega za kmetijstvo, k spremembi namembnosti zemljišč.

"Zato odprava odškodnine, ki jo predlagajo koalicijske stranke SDS, DL, DeSUS in NSi, predstavlja anuliranje novele zakona iz leta 2011," so v Pozitivni Sloveniji poudarili v sporočilu za javnost.

V Pozitivni Sloveniji se ne strinjajo z navedbami omenjenih strank vladajoče koalicije, da se bo z odpravo odškodnin razbremenilo slovensko gospodarstvo in dvignilo njegovo konkurenčnost ter ga spodbujalo, predvsem gradbeništvo.

Po oceni Pozitivne Slovenije so bolj kot cene zemljišč problematični dolgotrajni postopki prostorskega načrtovanja, kreditni krč, pomanjkanje investicij ... "Zato gre po našem mnenju za poseg, ki je v interesu špekulantov z zemljišči," so opozorili.

"Novela zakona kaže tudi, da se nekatere stranke vladajoče koalicije ne zavedajo usmeritev EU za doseganje prehranske varnosti in ukrepov za zaščito naravnih virov," so zapisali in dodali, da je med slednje moč uvrstiti tudi zaščito kmetijskih zemljišč.