Odpravljene vstopnine za na plažo

Morje, vodno zemljišče morja, plaža, priobalno zemljišče morja so naravno javno dobro, kar pomeni, da jih lahko uporablja vsakdo pod enakimi pogoji, poudarjajo na ministrstvu za kmetijstvo in okolje. Pristojne inšpekcijske službe so v zadnjem času trem zavezancem izdale odločbe zaradi neupravičenega zaračunavanja in pobiranja vstopnine.

Zoper nekatere upravljavce naravnih kopališč, ki so zaračunavali in pobirali vstopnino za kopanje ali dostop do vodnega oz. morskega dobra ter s tem omejevali njuno splošno rabo, je bilo po pojasnilih ministrstva v zadnjem obdobju uvedenih več postopkov inšpekcijskega nadzora.

Večina postopkov je že zaključenih, in sicer so se končali z izdajo odločb, s katerimi je bila inšpekcijskim zavezancem odrejena takojšnja odprava nepravilnosti, torej prenehanje neupravičenega zaračunavanja in pobiranja vstopnine.

Inšpekcijske odločbe so bile izdane Hotelom Bernardin (kopališče San Simon), Termam Krka (kopališče Strunjan) in Rdečemu križu Slovenije (kopališče Debeli rtič).

Splošna raba morja in vodnega zemljišča morja zajema splošno rabo za kopanje in izvajanje drugih podobnih rekreativnih dejavnosti. Pravila ureja že ustava, pa tudi vodna zakonodaja, so še pojasnili na ministrstvu.

Da se lahko splošna raba morja izvaja, je treba zagotoviti najmanj prost dostop do morja in tudi omogočiti zadrževanje na priobalnem zemljišču z namenom izvajanja kopanja.

Zakon o vodah tako posebej določa tudi poseben pravni režim priobalnemu zemljišču morja. Priobalno zemljišče sega najmanj 25 metrov od meje obale v notranjost. Status priobalnega zemljišča ima tako zemljišče ne glede na to, ali je v javni ali zasebni lasti.

V obeh primerih je treba omogočiti prost dostop do vode za kopanje, obenem pa je treba tudi dopustiti vsakomur, da se zaradi kopanja zadržuje na priobalnem zemljišču morja. Zakon o vodah izrecno določa, da je raba priobalnega zemljišča, ki je neposredno povezana s splošno rabo dovoljena, če se s tako rabo lastniku ne povzroča škoda.

Za morebitno nezakonito oviranje neškodljivega prehoda čez svoje zemljišče do morskega dobra ali ne dopuščanja splošne rabe morskega dobra ali postavljanje objektov ali drugih ovir, ki preprečujejo prost prehod ob morskem dobrem, je tudi predvidena sankcija – prekršek, ki jih nadzira inšpektor, pristojen za vode.