Dodatkom k pokojninam kulturnikov reklo 'ne' več kot 400.000 ljudi

Po preštetih več kot 99,9 odstotka glasovnic je proti zakonu glasovalo več kot 403.000 volivk in volivcev ali 92,52 odstotka tistih, ki so se udeležili referenduma. Za zavrnitev zakona je bilo potrebnih nekaj več kot 338.000 glasov. Za uveljavitev zakona pa se je izreklo manj kot osem odstotkov volivcev, ki so se udeležili današnjega glasovanja.

Oddanih je bilo tudi približno 3000 neveljavnih glasovnic. To predstavlja 0,68-odstoten delež oddanih glasovnic, kar ne odstopa od deležev neveljavnih glasovnic na preteklih referendumih.

In tudi tokratni referendum je, tako kot večino zakonodajnih referendumov v zgodovini Slovenije, zaznamovala nizka volilna udeležba. Udeležila se ga je le četrtina volivcev. Volilna udeležba je bila po zadnjih delnih in neuradnih podatkih 25,93-odstotna. Do pol desetih zvečer so prešteli 99,97 odstotka glasovnic, pozneje na vrsto pridejo še glasovi po pošti in iz tujine.

Referendum o zakonu o dodatkih k pokojninam umetnikov je tretji zakonodajni referendum, na katerem je bil dosežen kvorum za zavrnitev zakona. Pred tem je nasprotnikom zakonskih rešitev zadostno število volivcev na volišča uspelo pripeljati v dveh primerih: volivci so leta 2015 zavrnili novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, leta 2021 pa še novelo zakona o vodah.

Najbolj prepričljiva zavrnitev v Škofji Loki in Ribnici

Zakon o dodatkih upokojenim kulturnikom so volivci danes zavrnili v vseh osmih volilnih enotah, najbolj prepričljivo v volilni enoti Ptuj. Referenduma se je največ volivcev udeležilo v volilnih enotah Celje, Kranj in Ptuj, najmanj pa v volilni enoti Postojna.

Med volilnimi okraji so najbolj prepričljivo, z več kot 96 odstotki, zakon zavrnili v volilnih okrajih Škofja Loka 2 in Ribnica-Dobrepolje. V teh dveh okrajih je bila tudi volilna udeležba najvišja, v prvem se je na volišča odpravilo dobrih 41 odstotkov volilnih upravičencev, v drugem nekaj več kot 39 odstotkov.

Največ podpore pa je zakon dobil v dveh ljubljanskih volilnih okrajih, Center in Šiška 1, kjer je proti zakonu glasovalo 80,7 oz. 80,64 odstotka. Volilna udeležba pa je bila najnižja na Obali, najmanj volilnih upravičencev, dobrih 12 odstotkov so zabeležili v volilnem okraju Koper 1.

Odzivi iz posameznih taborov

Po besedah prvaka SDS Janeza Janše je rezultat zmaga razuma in "tistega dela volilnega telesa v Sloveniji, ki se zaveda, da se država v času mandata sedanje koalicije giblje v napačno smer". 

V Levici, ki je bila ena od organizatorjev kampanje, so takoj po zaprtju volišč opozorili na nizko udeležbo. Ta kaže, da volivci referenduma "niso vzeli za svojega, torej se jim ni zdel legitimen", je v izjavi za medije dejala koordinatorica Levice Asta Vrečko. "Referendum je bil namenjen preštevanju glasov desnici, poziv k bojkotu ni bil napaka," je prepričana.

"Ta referendum v resnici ni nič drugega kot interno preštevanje desnice za skoraj sedem milijonov javnega denarja," se strinja tudi Robert Golob, premier in predsednik Gibanja Svoboda, ki je v referendumski kampanji pozivalo k bojkotu referenduma.

Po mnenju predsednice Upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenke Badovinac je bil današnji referendum manipulativno orodje v predvolilnem boju ter izraba čustev ljudi, njihovih potreb in želja, da bi imeli boljše življenje.

SDS je po besedah analitika javnega mnenja Andraža Zorka na referendumu dosegla svoj cilj in uspešno preštela glasove podpore. Političnih posledic za vladno koalicijo ne pričakuje. Bo pa v mesecih do volitev polarizacija še bolj izrazita, volitve prihodnje leto pa zelo zanimive, meni.

Referendumsko vprašanje

Ob 7. uri se je po državi odprlo 2978 rednih volišč in 88 t. i. volišč omnia, ki so bila namenjena tistim, ki so želeli glasovati zunaj kraja stalnega prebivališča. Glasovanje je potekalo tudi v tujini na 29 voliščih na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Pravico, da se izreče o zakonu, je imelo skoraj 1,7 milijona volilnih upravičencev. 

Volivci so se izrekali za ali proti uveljavitvi zakona, ki ureja pravico do dodatka k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti ter določa pogoje za njegovo priznanje. Referendumsko vprašanje na glasovalnih lističih se je glasilo: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti, ki ga je sprejel DZ na seji dne 30. 1. 2025?"

Do 16. ure glasovalo 299.949 volivk in volivcev

Kot je v izjavi za javnost povedal direktor službe Državne volilne komisije Igor Zorčič, je po podatkih okrajnih volilnih komisij na voliščih v Sloveniji do 16. ure glasovalo 299.949 volivk in volivcev oziroma 17,72 odstotka volilnih upravičencev.

Najvišja volilna udeležba je bila do 16. ure v volilni enoti Ptuj, in sicer 19,68-odstotna, najnižja pa v volilni enoti Postojna, in sicer 15,03-odstotna. Volilni okraj z najvišjo udeležbo je Škofja Loka 2 (29,19 odstotka), z najnižjo pa Koper 1 (8,08 odstotka).

Končna volilna udeležba pa je bila po trenutnih podatkih (ob 21:30) nekaj manj kot 26-odstotna.

Prejeli 57 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je od začetka volilnega molka do zaprtja volišč prejela 57 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. Za 45 obvestil je bilo ugotovljeno, da se nanašajo na zadeve, ki so že v obravnavi ali pa niso povezane s kršitvami volilnega molka.

Sicer pa Inšpektorat RS za notranje zadeve na podlagi prejetih obvestil obravnava 12 zadev, za katere obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka. Večina obravnavanih zadev – osem – se nanaša na domnevne kršitve volilnega molka s spornimi objavami in vsebinami na družbenih omrežjih.

Za kršitev volilnega molka so skladno z zakonom o volilni in referendumski kampanji predvidene globe od 800 do 3000 evrov za organizatorja volilne in referendumske kampanje, za odgovorno osebo organizatorja volilne in referendumske kampanje od 300 do 600 evrov, za pravno osebo ali samostojnega podjetnika od 250 do 500 evrov in od 150 do 250 evrov za posameznika ali odgovorno osebo pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika.

Prešteti morajo še glasove po pošti in iz tujine

Na referendumih je bilo mogoče glas oddati tudi že predčasno, in sicer od torka do četrtka. To možnost je v teh treh dneh izkoristilo 23.102 volivcev oz. 1,36 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Dan po referendumski nedelji bodo ugotavljali izid glasovanja po pošti iz Slovenije, teden dni pozneje pa še izid glasovanja iz tujine.

Skladno z rokovnikom volilnih opravil bo DVK postopek ugotavljanja končnega izida glasovanja zaključila med 22. in 30. majem, ob tem bo sprejela akt o izidu glasovanja in referenduma ter ga objavila v uradnem listu.