Teče bitka za 339.205 glasovnic proti

Po doslej preštetih glasovnicah z današnjega referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja so v prednosti nasprotniki zakona. Po preštetih dobrih 335.000 glasovnicah je proti zakonu glasovalo 52,84 odstotka volivcev, za pa 47,16 odstotka.

Zakon bo na referendumu zavrnjen, če je proti njemu glasovala večina volivcev, ki so veljavno glasovali, pod pogojem, da je proti glasovala najmanj petina vseh volilnih upravičencev. Glede na zadnje podatke o številu volivcev je moralo tokrat glas proti oddati vsaj 339.205 volivcev.

Udeležba na današnjem referendumu je po zadnjih podatkih presegla 34 odstotkov, se pa podatki še dopolnjujejo.

Na predčasnem glasovanju na referendumu med torkom in četrtkom se je o usodi zakona izreklo skupaj 35.730 volivcev oz. 2,11 odstotka vseh volilnih upravičencev.

Pobudnik današnjega referenduma Aleš Primc je po zaprtju volišč pred državnim zborom ocenil, da je bila kampanja dolga in naporna. Želi si, "da bi danes zmagali bolniki, invalidi in upokojenci, da bi lahko mirno, varno živeli". Prepričan je, da bi bilo to tudi sporočilo za državo, da mora krepiti zdravstvo, ne ponujati smrti.

Poslanka Svobode Tereza Novak je v štabu zagovornikov zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja po zaprtju volišč na referendumu ocenila, da je bila kampanja z njihove strani korektna, kar pa ni mogoče reči za nasprotnike zakona. "Upam, da smo s svojimi argumenti prepričali volivce," je dejala. 

Do 16. ure glasovalo 492.142 volivcev ali 29,03 odstotka vseh volilnih upravičencev, kar je tri odstotke več kot je znašala končna udeležba na majskem referendumu, ko so volivci zavrnili dodatek k pokojnini za izjemne dosežke v kulturi, so poročali v popoldanskih 24UR NOVICE.

Kot je v današnji izjavi za javnost povedal direktor službe Državne volilne komisije (DVK) Igor Zorčič, je bila najvišja volilna udeležba do 16. ure v volilni enoti Kranj, in sicer 32,32-odstotna, najnižja pa v volilni enoti Maribor, 25,44-odstotna. Volilni okraj z najvišjo udeležbo je Škofja Loka z 41,19 odstotka, z najnižjo pa Piran z 19,89 odstotka.

Za primerjavo, na zakonodajnem referendumu o zakonu o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti je do 16. ure glasovalo 299.949 volivcev ali 17,72 odstotka upravičencev, na zakonodajnem referendumu o noveli zakona o vladi novembra 2022 je do te ure glasovalo 27,54 odstotka upravičencev, na ponovnem glasovanju na referendumu o zakonu o drugem tiru leta 2018 10,67 odstotka upravičencev in referendumu o noveli zakona o vodah julija 2021 29,76 odstotka upravičencev.

"Lahko sklepamo, da bo končna udeležba bistveno višja, kot je bila na majskem referendumu, kakšna pa bo, pa bo odvisno od udeležbe vse do 19. ure," je dejal.

Volivci se izrekajo o uveljavitvi zakona, ki bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

V Sloveniji se je danes odprlo 2971 rednih volišč in 88 t. i. volišč omnia, ki so namenjena tistim, ki želijo glasovati zunaj kraja stalnega prebivališča. V Ljubljani je bilo volišče omnia v dvorani Stožice. Glasovanje poteka tudi v tujini na 29 voliščih na diplomatsko-konzularnih predstavništvih.

Volivci morajo s seboj na volišče prinesti osebni dokument, pred glasovanjem se morajo podpisati v volilni imenik, nato pa prejmejo glasovnico.

Referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 24. julija 2025?" Volivci glasujejo tako, da obkrožijo za ali proti.

Pri temah, ki razdvajajo, je zelo pomembno, da se politiki zavedajo, kaj je spoštljiv dialog in kaj kultura dialoga, je po oddaji glasu na današnjem referendumu v kulturnem domu v Radomljah ocenila predsednica republike Nataša Pirc Musar. Ob tem je poudarila pomen udeležbe na referendumih.

Zdi se ji namreč pomembno, da državljani odidemo na volišča, ne samo, ko so parlamentarne ali predsedniške volitve, ampak tudi takrat, ko so referendumi. "Prav je, da ljudje povemo, kaj si mislimo o določeni temi in da politikom povemo, kaj mislimo, da je prav in kaj narobe," je opomnila.

Zelo pomembno se ji zdi tudi, da državljani znamo presoditi, kdaj govorimo o pravicah in, ko imamo te pravice možnost izvrševati, ali z uporabo te pravice posegamo v pravice drugih. "Zdi se, da takrat, ko neka pravica ne posega v pravice drugih, zelo hitro preidemo na polje ideologije," ugotavlja.

Glede referendumske kampanje ugotavlja, da se je pri temi o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja izrazito pokazalo, kaj si o tem misli konzervativni pol in kaj tisti bolj liberalni. S tem po njenem mnenju ni nič narobe. Toda prav zato, ker je tema tako zelo ideološka, se morajo politiki veliko bolj zavedati, kaj je spoštljiv dialog in kaj kultura dialoga, je opomnila.

V luči bližajočih parlamentarnih volitev naj bo današnji referendum zato tudi opomnik, kako in na kakšen način naj politiki komuniciramo, ko gre za teme, ki nas razdvajajo, je dodala. "Ravno takrat, ko nas teme razdvajajo, je pomembno, da tudi posamezniki gremo na volitve in povemo, kaj je prav in kaj narobe," je izpostavila.

Ob koncu izjave se je posvetila tudi medijem, ki so po njeni oceni v času referendumske kampanje premalo pozornosti posvečali stroki. Pogrešala je predvsem odgovore strokovnjakov o razliki med evtanazijo in pomočjo pri dostojnem končanju življenja in vprašanju, kaj pomeni ustavni standard ločitve cerkve od države.

"Ni na meni, da sodim, bi si pa želela, da na parlamentarnih volitvah, ki se nam hitro bližajo, tem pravnim vprašanjem posvečate več pozornosti in da o pravnih vprašanjih ne sprašujete zgolj politikov," je sklenila predsednica.

Dežurna služba ministrstva za notranje zadeve je v času volilnega molka za zakonodajni referendum o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja prejela 135 obvestil o domnevnih kršitvah volilnega molka. Na podlagi prejetih obvestil Inšpektorat RS za notranje zadeve obravnava 20 zadev.

Kot so zapisali v skupnem sporočilu ministrstva in inšpektorata, so namreč za 115 obvestil ugotovili, da se nanašajo na zadeve, ki so že v obravnavi ali pa niso povezane s kršitvami volilnega molka. Zato prekrškovni postopek ne bo uveden.

Inšpektorat RS za notranje zadeve tako na podlagi prejetih obvestil obravnava 20 zadev, za katere obstaja sum, da gre za kršitev volilnega molka. Največ obravnavanih zadev se nanaša na domnevne kršitve volilnega molka s spornimi objavami v družbenih omrežjih (devet) in pošiljanje sms-sporočil (štiri).