Kot je na slovesnosti ob odprtju dejal Vojko Kuzma iz mešane komisije za uresničevanje meddržavnega sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju, bo ob bodoči schengenski meji 27 takšnih prehodov. Ko se jim bodo prihodnji teden pridružili še maloobmejni prehodi Božakovo, Rakovec in Podčetrtek, bo dokončanih polovica, vsi ostali pa do konca leta. S prekategorizacijo jim bodo dodali še dva sedanja meddržavna mejna prehoda.
Zbrane je ob odprtju maloobmejnega prehoda pozdravil še krški župan Franci Bogovič, ki je dejal, da bo "južna meja kot zunanja meja Evrope poslej trša meja, a jo želijo občine, ki so desetletja uspešno sodelovale, zmehčati". V ta namen bodo ob koncu tega meseca v Bregani podpisali pismo o nameri in medsebojnem sodelovanju na turističnem področju.
Še pred vstopom v EU naj bi po besedah predstavnika zagrebške županije Adolfa Parra namreč deset občin ob slovensko-hrvaški meji ustanovilo turistične cone, namenjene planinskim, kolesarskim, lovskim in drugim potem. Bodoča schengenska meja bo namreč po hrvaškem prepričanju sicer ovira za uspešnejše medsebojno sodelovanje vse dotlej, dokler tudi Hrvaška ne bo vključena v EU.
Na Planini je danes potekalo tudi tradicionalno srečanje v spomin na dogodke pred 61 leti, ko so ustaši pobili 32 moških in vas požgali. Slavnostni govornik, poslanec Maksimiljan Lavrinc (LDS), je med drugim poudaril, da mora tudi bodoča schengenska meja prav na tem mestu, kjer tradicionalno sodelujejo slovenske in hrvaške občine, ostati najbolj odprti del južne meje. "Kajti naša država si želi, da bi tudi Hrvaška kmalu postala sestavni del Evrope," je dejal Lavrinc.
