Odprli prenovljene reanimacijske prostore v urgentnem kirurškem bloku UKC Ljubljana

Gre za sodobne prostore, ki so veliko večji od starih in v katerih bodo lahko naenkrat oskrbeli tri hudo poškodovane ljudi, je dejala vodja oddelka za urgentno anesteziološko dejavnost Anita Mrvar Brečko. Zaradi večjih prostorov bosta lažja gibanje okoli bolnika in prenos aparatur, je pojasnila. Delovni pogoji se bodo močno izboljšali tudi, ker bolnikov na računalniško tomografijo (CT) ne bodo več vozili v prvo nadstropje, ampak v sosednji prostor, prav tako bo v sosednjem prostoru diagnostika.

Oskrba pacientov je po njenih besedah že doslej potekala na najvišjem možnem nivoju. Aparature bodo zdaj iz starih prostorov preselili v nove, poteka pa tudi razpis za novo opremo, ki naj bi jo prejeli decembra. V večjih prostorih bodo lahko imeli tudi dodatno opremo, ki je zdaj niso imeli. Stare reanimacijske prostore bodo po prenosu vseh aparatur začeli prenavljati, tam bodo uredili tri nove operacijske dvorane urgentnega kirurškega bloka.

Generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Marko Jug je poudaril, da prenovljeni prostori niso pridobitev le za UKC, ampak za celoten slovenski prostor. Gre namreč za prostore, kamor prihajajo najtežje bolni, najhuje poškodovani iz celotne države. Poudaril je, da danes dobivajo prostore, ki ustrezajo najvišjim standardom in bodo omogočali najboljše zdravljenje bolnikov.

Po navedbah Juga je vrednost projekta približno 5,5 milijona evrov skupaj z vgradno opremo. Med drugim se je zahvalil uradu za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu, "ki je z izjemnim vodenjem pokazal, da tudi v Sloveniji znamo in lahko naredimo projekte v zdravstvu hitro in učinkovito". Predvsem pa gre, kot je dejal, zahvala zaposlenim, saj so projekt kljub omejitvam – nad prostori je centralni operacijski blok, pod njimi centralna sterilizacija, v obeh pa delo poteka ves čas – uspeli izpeljati brez velikih zapletov.

Da gre za pomemben korak za UKC, predvsem pa za paciente, ki dobivajo dostop do sodobno opremljenih prostorov in s tem do kakovostnejše obravnave, je poudarila tudi ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Zahvalila se je zaposlenim, ki so delo opravljali kljub izvajanju investicije, kar je od njih zahtevalo veliko prilagoditev. Ob tem je pojasnila, da celotna investicija še ni končana. Naslednja, zadnja faza bo sledila v poletju naslednje leto, vrednost celotne investicije pa je okrog 32 milijonov evrov.

Celotna prenova zajema 2210 kvadratnih metrov površin v pritličju Diagnostično-terapevtskega servisa (DTS) in vključuje obnovo urgentnega kirurškega bloka. Projekt poteka v treh fazah, ki so funkcionalno zaključene celote. Po zaključku vsake faze se prostori opremijo in pridobijo uporabno dovoljenje, kar omogoča postopno vključevanje v delovni proces še pred dokončanjem celotne prenove, so v sporočilu po dogodku zapisali na ministrstvu za zdravje.

Kot so navedli, samo v ljubljanski urgenci pomoč letno poišče več kot 170.000 pacientov. Ob tem pa so zagotovili, da ministrstvo izvaja vrsto ukrepov za razbremenitev sistema, med drugim izboljšuje dostopnost do primarne ravni, krepi mrežo satelitskih urgentnih centrov in zagotavlja dodatna sredstva za financiranje urgentnih ambulant.

Mrvar Brečkotova je pojasnila, da v reanimacijski prostor sprejmejo vse življenjsko ogrožene bolnike, teh je med 450 in 500 na leto. Reanimacijsko ekipo pa sestavljajo kirurg, nadzorni travmatolog, anesteziolog, dve medicinski sestri in po potrebi tudi dodatni kirurgi.

Jug je ocenil, da so glede zmogljivosti pri sprejemu urgentnih bolnikov "že kar na meji". Z večjim številom obravnav se povečujejo tudi tveganja za morebitne zaplete, je opozoril in dejal, da upajo, da bo nova urgenca v bolnišnici Bolnišnici dr. Petra Držaja čim hitreje zaživela.