Odprta vprašanja rešljiva

Na neformalnem srečanju predsednikov Jugovzhodne Evrope na Brionih sta se v soboto zvečer sestala tudi predsednika Janez Drnovšek in Stipe Mesić. Oba predsednika sta poudarila, da morata vladi okrepiti prizadevanja za reševanje odprtih meddržavnih vprašanj. Drnovšek je ob tem še dejal, da je pripravljen na slovensko-hrvaško-italijansko spravno srečanje, pri čemer je poudaril, da je izvedba srečanja odvisna od italijanske strani.

Drnovšek je glede morebitnega spravnega srečanja med slovenskim, hrvaškim in italijanskim predsednikom tudi povedal, da je bil temu naklonjen že v mandatu prejšnjega italijanskega predsednika Carla Azeglia Ciampija, vendar tedaj pobude v Italiji niso podprli. Po njegovih besedah je pomembno, da za tragične dogodke, ki so zgodovinsko zaznamovali odnose med sosednjimi narodi, vsak narod prevzame odgovornost, saj bo uravnotežen odnos do teh vprašanj odpiral nadaljnje perspektive prijateljskih in pozitivnih odnosov med sosednjimi narodi, navajajo v predsednikovem uradu.

Tako Drnovšek kot Mesić sta opozorila, da sta že več kot dve leti pripravljena na to srečanje in da sedaj pričakujeta potezo italijanskega predsednika Giorgia Napolitana.

Spravno srečanje podpira tudi predstavnik Evropskega parlamenta

Spravno srečanje treh predsednikov je v soboto na skupnem trgu obeh Goric, kjer je Slovenija pred dvema letoma praznovala vstop v Evropsko unijo, podprl tudi predsednik Evropskega parlamenta Josep Borrell, ki se je prvi dan tridnevnega delovnega obiska v Sloveniji sestal z novogoriškim županom Mirkom Brulcem, goriškim županom Vittoriom Brancattijem in predsednikom Goriške pokrajine Enricom Ghergetto. Borrell je poudaril, da bi bilo spravno srečanje "lep način, da se pokaže duh spravljene Evrope".

Na srečanju tudi predsednik najmlajše evropske države

Dvodnevnega neformalnega srečanja predsednikov Jugovzhodne Evrope na Brionih se na povabilo hrvaškega predsednika poleg Drnovška udeležuje tudi predsednik Črne gore Filip Vujanović. Predsedniki so se med drugim pogovarjali o evropski perspektivi celotne regije in držav z območja nekdanje SFRJ, tudi o tem, kako lahko Slovenija kot polnopravna članica Evropske unije pomaga Hrvaški, ki vstopa v pogajanja z EU, in Črni gori, ki je na začetku svoje evropske poti, da bi obe čim prej uresničili svojo evropsko perspektivo.