Slovenski umetniki so po Podobnikovih besedah v več kot tisočletni slovenski zgodovini pogosto utirali pot slovenskega vključevanja v evropski in svetovni mednarodni prostor, ki so ga po drugi strani navdihnjeni s kulturnimi sporočili drugih narodov vedno prinašali tudi domov in s tem bistveno oblikovali tudi domačo slovensko dušo. Slovenija se je ob svoji za evropske razmere maloštevilnosti nacionalnega telesa uspela enakovredno približevati drugim, pogosto mnogo večjim in mogočnejšim narodom prav skozi moč svojega kulturnega izražanja. Na lastnem kulturnem doživljanju in izražanju je Slovenija skozi vsa stoletja ohranjala svoj jezik in na svojem geografsko, tako pogosto od močnejših narodov zavojevanem območju ves čas uspevala oblikovati in dograjevati lastno identiteto in eksistencialno bit.
Po besedah predsednika slovenskega parlamenta tudi omenjeni trije umetniki, ki del svojega ustvarjalnega ciklusa danes odgrinjajo japonskim obiskovalcem, prinašajo del Slovenije, in sicer tiste, ki ostaja odprta za ustvarjalni nemir in občutljivost, in tiste, ki svojo življenjsko moč udejanja skozi ustvarjalnost, pridnost, delavnost in spoštovanje življenja.
