Odpustili predsednico sodišča

Decembra 1995 jo je državni zbor z odlokom imenoval za sodnico, po dobrem desetletju, ko je vmes postala celo predsednica Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, pa je Sodni svet, ki odloča o kadrovskih zadevah v sodstvu, pravnomočno oceno o njeni nesposobnosti tudi potrdil.

Predsedico sodišča okrožno sodnico Andrejo Toš Zajšek so odpustili tudi iz službe, saj ji je po zakonu o sodniški službi hkrati z negativno oceno sodnega sveta prenehala sodniška služba.

"Navedeni primer kaže na dejstvo, da v sedanjem sodnem sistemu že obstajajo možnosti za disciplinske sankcije proti sodnikom, ki svojega dela ne opravljajo dobro ali učinkovito," zadevo komentirajo na pravosodnem ministrstvu, kjer ugotavljajo, da je bilo v zadnjih letih "kar nekaj primerov", ko so bili izrečeni podobni postopki proti sodnikom, zaradi katerih so nekateri med njimi izgubili trajni mandat.

Odločitev personalnega sodnega sveta, ki jo je pred dnevi Sodni svet zgolj formalno potrdil, je sicer postala pravnomočna že januarja 2006.

O razlogih, zakaj so odpustili predsednico delovnega sodišča v Ljubljani, ki je imela za seboj dolgo "kilometrino", na Sodnem svetu molčijo. Tega ni bilo mogoče preveriti niti na Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, kjer so povedali, da je njihova predsednica že od aprila letos na bolniškem dopustu.

Rekordna kazen za počasno sojenje

Sicer pa je Evropsko sodišče za človekove pravice ta teden Sloveniji dosodilo doslej rekorno višino denarne kazni zaradi prepočasnega sojenja v zadevi Sehur.

V zadevo so vpleteni celjski sodniki, ki so poskrbeli, da bo morala država iz proračuna plačati kar 28.800 evrov (6,9 milijona tolarjev) odškodnine.

Okrožno sodišče v Celju je zadevo Sehur po podatkih pravosodnega ministrstva pričelo obravnavati pred točno 7 leti in 9 meseci, pa še vedno ni zaključena.

Državni svet je danes podprl predlog za začetek postopka za spremembo ustave z osnutkom ustavnega zakona s področja pravosodja in s tem povezana prizadevanja resornega ministra za zmanjšanje sodnih zaostankov. Ob tem so državni svetniki opozorili, da je potrebno vztrajati tudi pri "večji disciplini in delovnih normativih sodnikov, kar ne posega v načelo neodvisnosti sodstva". Spraševali so se tudi, od kod bodo prišli sodniki za določen čas, če pa "že zdaj nimamo zapolnjenih 70 sodnih mest s trajnim mandatom".

Po pojasnilih državnega sekretarja na pravosodnem ministrstvu Roberta Marolta gre pri spremembi izključno za zagotavljanje ustavne pravice do sojenja v razumnem roku, pri čemer bo država letno za sodnika, ki bo sprejet za določen čas, in njegove stroške porabila "le 20 milijonov tolarjev, privarčevala pa okrog 100 milijonov, ki bi jih sicer zaradi zahtev Evropskega sodišča za človekove pravice morala plačati zaradi kršitev pravic do sojenja brez nepotrebnega odlašanja".

V Sloveniji imamo po besedah Marolta kar 155.000 primerov, ko je mogoče pričakovati kazen zaradi prepočasnega sojenja. Kljub opozorilom nekaterih, da je ustava "sveta zadeva" in da bi bilo mogoče te težave rešiti tudi drugače, so svetniki predlog podprli.