Odsek tretje razvojne osi Šentrupert–Velenje ni v neskladju z ustavo

Občina Braslovče je 30. maja lani skupaj z občino Polzela vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti uredbe o DPN za odsek Šentrupert–Velenje, ki jo je vlada sprejela januarja 2017.

Predlagatelji zahteve za ustavno presojo so uredbo izpodbijali, saj so prepričani, da je bila sprejeta po nezakonitem in protiustavnem postopku. Med drugim naj postopek ne bi ustrezal zahtevam konvencije o dostopu do informacij, udeležbi javnosti pri odločanju in dostopu do pravnega varstva v okoljskih zadevah (Aarhuška konvencija), prav tako naj bi bil v neskladju z evropsko direktivo, nekaterimi področnimi zakoni in ustavo.

Med drugim so v zahtevi trdili, da naj bi s sprejeto uredbo bila občinam odvzeta pravica do lastnega prostorskega urejanja ter da naj bi posegla še v druge ustavno določene pristojnosti občin. Navajali so tudi, da v postopku priprave uredbe ni bilo nikakršne javne razprave "o še odprtih variantah", prav tako med drugim izpostavljajo, da trasa po v končni fazi določeni varianti F2-2 sploh ni bila predmet kakršnekoli študije variant in primerjave z ostalimi možnimi variantnimi rešitvami na odseku F ter vladi očitajo neresnično prikazovanje stanja zadev.

Vlada je v odgovoru na zahtevo podrobno kronološko predstavila potek sprejema uredbe in zanikala več trditev predlagateljev. Med drugim je navedla, da je bil osnutek DPN za varianto F2-2 junija 2015 javno razgrnjen skupaj z okoljskim poročilom, kot ena izmed strokovnih podlag pa je bila javno razgrnjena tudi študija variant iz leta 2008, s katero je bila opravljena izbira najustreznejše variante F2-2.

Ustavno sodišče pa je v danes objavljeni odločbi med drugim navedlo, da je seznanjeno z javnimi stališči o prednostih in slabostih predlaganih variant, o njihovih posegih v okolje, naravo in zasebna življenja ter o nevarnostih za vodne vire in o finančnih posledicah. "Vendar stališča o primernosti posameznih variant na presojo ustavnega sodišča ne morejo vplivati," je zapisalo sodišče.

Presoja ustavnega sodišča je bila tako omejena na oceno ustavnosti in zakonitosti postopka, po katerem je bila uredba sprejeta. Bistveni očitek predlagateljev pri tem je bil, da v postopku priprave uredbe, med katerim je na področju prostorskega načrtovanja večkrat prišlo do sprememb zakonodaje, javnosti ni bilo omogočeno učinkovito in dovolj zgodnje sodelovanje v postopku.

A ustavno sodišče je ugotovilo, da je postopek priprave in sprejetja uredbe potekal v skladu z zakonom o prostorskem načrtovanju in zakonom o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor, v postopku pa je bila javnosti zagotovljena možnost učinkovitega sodelovanja. Uredba zato ni v neskladju z ustavo, je ugotovilo ustavno sodišče, ki je odločitev sprejelo soglasno.

Velenjska občina: Hitra cesta do Velenja bo!

Z velenjske občine so v sporočilu za javnost posredovali odločitev ustavnega sodišča in izrazili vso podporo projektu. "Verjamemo, da bodo sedaj aktivnosti stekle in da bomo do hitre ceste, ki jo to okolje nujno potrebuje, prišli čim prej," so še zapisali. 

'Potrebujemo še eno zeleno luč'

Aljaž Verhovnik, koordinator Mladinske civilne iniciative Hoč'mo cesto, je za nas dejal, da so z zadovoljstvom sprejeli informacijo, da je ustavno sodišče dalo še eno zeleno luč na poti do izgradnje koroške hitre ceste. "Tako so odpravljene te administrativne, birokratske ovire na vzhodnem delu trase – to pomeni, da se bo projektiranje in parcelacija za odkupe zemljišč nemudoma lahko pričela tudi na tem odseku," pravi Verhovnik. Poudarja pa, da pričakujejo še eno zeleno luč za "prvo lopato v letošnjem letu", in sicer poroštveni zakon, za katerega v iniciativi pričakujejo, da ga bo vlada do jesenskega časa potrdila. 

Torej pričakujejo, da se bo gradnja ceste začela letos?
"Da, tako. Takšen je bil tudi protokol, podpisan med regijo in ministrstvom za infrastrukturo, zato od tega ne bomo odstopali," odgovarja Verhovnik.

Na ministrstvu niso dvomili

Odločitev ustavnega sodišča infrastrukturnega ministrstva ni presenetila, saj so imeli, kot so zapisali v odzivu, vsa potrebna zagotovila, da so bili postopki za sprejem uredbe o državnem prostorskem načrtu izvedeni v skladu z uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije ter v skladu z veljavno zakonodajo.

"Zadovoljni smo, da bomo lahko nadaljevali z aktivnostmi na enem najpomembnejših infrastrukturnih projektov, od uprave družbe Dars pa pričakujemo, da bodo nemudoma in pospešeno nadaljevali z aktivnostmi projektiranja odseka tretje razvojne osi na trasi med Šentrupertom in Velenjem," so izpostavili.

Gospodarstveniki ne vidijo več ovir za pospešitev projekta

Odločitev ustavnega sodišča pozdravljajo tudi na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Kot so sporočili, se GZS, v njenem sklopu še posebej zbornici s Koroške in Savinjsko-Šaleške, vseskozi angažirano zavzema za uresničitev projekta tretje razvojne osi, saj ga na GZS razumejo kot enega ključnih razvojnih projektov nacionalnega interesa.

Po danes objavljeni odločitvi ustavnega sodišča na GZS ne vidijo več ovir za dejansko pospešitev dinamike izgradnje celotne trase tretje razvojne osi. "Verjamemo, da bo država sedaj izvedla vse nujne ukrepe, da se projekt izvede brez nadaljnjih zakasnitev in omogoči tako gospodarstvu kot prebivalcem na tem območju enakovredne pogoje za razvoj v primerjavi z drugimi slovenskimi regijami," so zapisali na GZS.

Občini, ki sta zahtevali ustavno presojo, z odločitvijo še nista uradno seznanjeni

Občini Polzela in Braslovče z odločitvijo še nista uradno seznanjeni, zato je ne komentirata. Je pa župan Braslovč Tomaž Žohar dejal, da bodo odločitev spoštovali, in se zavzel za zaščito oškodovancev. Tudi na Občini Polzela z odločitvijo ustavnega sodišča uradno še niso seznanjeni, zato župan Jože Kužnik glede vsebine še ne daje komentarja.

Zahtevo za ustavno presojo uredbe o DPN za odsek Šentrupert-Velenje sta lani 30. maja vložili občini Braslovče in Polzela, ki sta prepričani, da je bila sprejeta po nezakonitem in protiustavnem postopku. Ustavno sodišče jima ni pritrdilo. Ugotovilo je, da je postopek priprave in sprejetja uredbe potekal v skladu s področno zakonodajo in da je v postopku bila javnosti zagotovljena možnost učinkovitega sodelovanja, je razvidno iz danes objavljene odločbe ustavnega sodišča.