Veljati je začel spremenjen zakon o nalezljivih boleznih, ki med drugim določa, v kakšnih primerih se lahko opusti obvezno cepljenje otrok in nekaterih poklicnih skupin proti nalezljivim boleznim.
Državni zbor je namreč tik pred novim letom spremenil zakon o nalezljivih boleznih, saj je ustavno sodišče v odločbi razsodilo, da mora zakonodajalec urediti postopke v zvezi z možnostjo opustitve obveznega cepljenja otrok in odškodninsko odgovornost države za škodo, ki jo zaradi obveznega cepljenja utrpi posameznik.
Denarna odškodnina za zdravstvene posledice
Odločitev je sprejelo sodišče po tem, ko je pobudo za presojo ustavnosti zakona zahtevalo Društva za svobodno odločanje (SVOOD), ki zastopa starše otrok, pri katerih je cepljenje v preteklosti povzročilo hude, v nekaterih primerih pa tudi nepopravljive poškodbe zdravja.
Spremenjen zakon določa razloge, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe po obveznem cepljenju lahko trajno poslabšalo, ter primere, v katerih je oseba, ki je bila cepljena in pri katerih je prišlo do poškodb zdravja, upravičena do denarne odškodnine.
V skladu z besedilom novele je zdravnik, ki opravlja cepljenje, dolžan s pregledom osebe, ki se cepi, in vpogledom v njeno zdravstveno dokumentacijo, ugotoviti morebitne razloge za opustitev cepljenja, zaradi katerih bi se zdravstveno stanje osebe lahko trajno poslabšalo.
Razlog za opustitev cepljenja tudi alergija
Med razlogi za opustitev cepljenja novela navaja alergijo na sestavine cepiva, resen nezaželen učinek cepiva po predhodnem odmerku istega cepiva, bolezen ali zdravstveno stanje, ki je nezdružljivo s cepljenjem. Če zdravnik, ki opravlja cepljenje, ugotovi, da obstaja kateri izmed navedenih razlogov, je dolžan podati predlog za opustitev cepljenja, ki mora biti strokovno utemeljen in obrazložen, določa novela.
Predlog za opustitev cepljenja nato ministrstvo za zdravje pošlje komisiji za cepljenje. Ta najprej prouči dokumentacijo in na izrecno željo osebe, pri kateri naj bi se opustilo cepljenje, s slednjo opravi tudi razgovor.
Če cepljeni umre, so do odškodnine upravičeni svojci
Po opravljenem postopku komisija poda svoje strokovno mnenje o tem, ali obstajajo ali ne obstajajo razlogi za opustitev cepljenja, in ga v roku 90 dni od prejema predloga za opustitev cepljenja pošlje ministru, še določa novela. Na podlagi strokovnega mnenja komisije nato minister za zdravje izda odločbo o opustitvi oz. neopustitvi cepljenja.
Pravico do odškodnine ima oseba, ki ji je z obveznim cepljenjem po tem zakonu nastala škoda na zdravju, ki se kaže v resnem in trajnem zmanjšanju življenjskih funkcij, še določa novela. In sicer je taka oseba v skladu z novelo upravičena do odškodnine v enkratnem znesku v višini 15 milijonov tolarjev.
V primeru, da cepljena oseba umre, pa je do odškodnine upravičen zakonec oz. partner, ki je živel v zunajzakonski skupnosti s to osebo ali, če gre za mladoletno osebo, njeni starši. Tem pripada odškodnina v enkratnem skupnem znesku v višini treh milijonov tolarjev, med drugim določa novela zakona.
SVOOD: Zakon še vedno ni skladen z ustavo
Po mnenju Društva SVOOD spremembe zakona ne urejajo odškodninske odgovornosti države za škodo, ki jo zaradi obveznega cepljenja utrpi posameznik zaradi strokovne nepravilnosti pri opravljanju cepljenja ali zaradi neustrezne kakovosti cepiva. Prav tako niso urejeni postopki informiranja in seznanjanja osebe, ki se cepi, z vsemi možnimi posledicami posega.
"Kljub določenemu napredku, spremembe zakona po našem mnenju niso v skladu z ustavo, ker kršijo svobodo vesti, pravico do ugovora vesti in enako varstvo pravic," je za 24ur.com povedal predsednik društva SVOOD Primož Verbič. Po njegovem mnenju je dovolj razlogov za ponovno oceno ustavnosti novele zakona.
Obvezno cepljenje otrok imajo v evropskih državah Albanija, Bolgarija, Češka, Hrvaška, Litva, Latvija, Madžarska, Malta, Slovaška, Slovenija, Srbija in Črna gora, Poljska, Romunija ter deloma Italija in Francija. V preostalih državah zahodne Evrope in Estoniji je cepljenje otrok v skladu s priporočili zdravstvenih oblasti prostovoljno.
