Na novinarski konferenci v Ljubljani je de Winter povedal, da je rok za oddajo zahtevkov za odškodnine prisilnim delavcev v času nacizma na podlagi nemškega zakona Spomin, odgovornost in prihodnost podaljšan do 31. decembra 2001.
Mednarodna organizacija za migracije, ki med drugim zbira tudi zahtevke iz Slovenije, je doslej prejela dobrih 12.000 zahtevkov iz Slovenije. Gre za zahtevke za odškodnino za zaporniško ali prisilno delo, osebne poškodbe ter izgubo premoženja, ki so jo žrtve utrpele pod nacističnim režimom ob neposredni udeležbi nemških podjetij. V primeru, da je vlagatelj zahtevka umrl med postopkom, lahko njegovi dediči uveljavljajo svoje pravice šest mesecev po smrti vlagatelja, je pojasnil de Winter. Nemški zakon sicer izključuje vojne ujetnike ter sorodnike žrtev in dediče žrtev, ki so umrle pred 16. februarjem 1999.
Prve odškodnine Slovencev, po besedah de Winterja naj bi jih bilo 200, naj bi bile izplačane v začetku oktobra letos. Slovenci pa so upravičeni tudi za odškodnine v okviru programa Premoženje žrtev holokavstva, a je organizacija iz Slovenije prejela le pet zahtevkov.
Nemška država je skupaj z nemškimi podjetji v sklad za izplačilo odškodnin namenila 10 milijard nemških mark. Predvideno je, da bodo upravičenci prejeli do največ 15.000 oz. do 5000 ali 2000 nemških mark odškodnine. Odškodnine ne bodo izplačane v enkratnem znesku, pač pa v dveh obrokih. Omenjena sredstva so namenjena tudi odškodninam za žrtve medicinskih poskusov, osebam, ki jim je otrok umrl v domu za otroke prisilnih delavcev ali so same utrpele hude poškodbe zdravja, medtem ko so bile nastanjene v domu za otroke.
