Marsikaj se je v zadnjem času spremenilo za naše ribiče. Kljub spodbudam države, da lovijo vse do arbitražne črte, se zadnje leto in pol temu izogibajo. Lovijo le do sredinske črte zaliva, torej tiste, za katero Hrvati trdijo, da je meja med državama. "Jaz po vseh teh letih in vseh teh kaznih sem se odločil, da enostavno več dol ne grem," pravi koprski ribič Matjaž Radin. Na stotine tisočakov kazni je pač preveliko breme.
S tem, ko lovijo le do sredinske črte zaliva, so izgubili ne le 20 odstotkov ribolovnega akvatorija, ampak enega najbogatejših rajonov. "Piranski ribiči, ki smo zraven te meje, smo imeli do Savudrije lovno področje in nam to precej manjka," dodaja piranski ribič Zlatko Novogradec. "Stvar je v tem, da je tam eno posebno dno, poseben teren, kjer so lovne vrste rib, ki so komercialno zanimive," dodaja Radin.
Država jim zato od leta 2016 izplačuje nadomestila za izgubljeni izlov. Letos skupno 208 tisoč evrov, odločbe je dobilo 42 ribičev. Pogoji za izplačilo pa so 20 izhodov na morje in vsaj 500 kilogramov ulova. "Jaz se vsako leto prijavim, ker izpolnjujem pogoje in dejansko mi je ribištvo edini vir dohodka," pravi Novogradec.
Dobrodošla pomoč, a to realno ne pokrije celotne izgube, ki so jo ribiči doživeli zaradi tegob z arbitražo, razlaga Radin. "Vsak evro je dobrodošel, ampak jaz mislim, da bi država morala malo več na kakih dejanskih ukrepih narediti, za zaščito ribištva in ribolova."
Saj je vse manj pravih ribičev, tistih, ki se preživljajo samo s to panogo. Za večino to počasi postaja le dodatna gospodarska dejavnost.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.