Na leto je v Sloveniji iztrošenih približno 50.000 vozil, vsako leto pa trije obrati za razstavljanje na treh območjih v Sloveniji prevzamejo in razgradijo le okoli 10.000 vozil. To pomeni, da je ustrezno predelanih le petina vozil, okoli 40.000 pa se jih "izgubi", ugotavljajo v enem od podjetij s koncesijo za ravnanje z izrabljenimi vozili.
Aprila je v Sloveniji začela veljati uredba o ravnanju z izrabljenimi motornimi vozili, ki skrb za izrabljena motorna vozila prenaša z javne službe na uvoznike in proizvajalce same, hkrati pa zaostruje pogoje za odjavo vozila iz prometa in opravljanje dejavnosti obdelave izrabljenih motornih vozil. Kazni za kršitve uredbe se gibljejo od 1000 evrov za fizične do 30.000 evrov za pravne osebe oziroma zbiralce, ki vozil ne predajo obratu za razstavljanje. Z globo 250 evrov se po uredbi lahko kaznuje tudi lastnika vozila, če vozilo ni na lokaciji, ki jo je navedel ob odjavi.
Premalo nadzora?
Z novo uredbo se do leta 2015 predpisuje najmanj 85-odstotna predelava vozil, po tem letu pa 95-odstotna. Kljub uredbi se večina odsluženih vozil "izgubi". Eden od razlogov, da prihaja do bistveno manjše predaje od načrtovane, je po oceni Saubermacherja Slovenija zloraba instrumenta začasne odjave oz. izjave o lokaciji vozila.
Evidence, ki naj bi zajemala že več kot 150.000 izjav, nihče ne nadzoruje, zato uradno odjavljeni avtomobili končajo v izvozu, predvsem na Balkanu, na odlagališčih v naravi ali črnih odpadih. Tam jih deloma razstavijo in prodajo za rezervne dele, ostanek pa zavržejo ali prodajo za staro železo. Kot še ugotavljajo v podjetju Saubermacherju Slovenija, sta problematična kontrola in sankcioniranje kršiteljev s strani ustreznih organov, saj dosedanja praksa kaže, da je bilo to nedosledno oziroma ga skorajda ni bilo.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.