
V odgovoru na vladno odločitev je Fišer zapisal, da vzroke za to potezo ne gre iskati v razlogih, ki jih je navajala generalna državna tožilka Zdenka Cerar. Ta je v pobudi za njegovo razrešitev navedla, da Fišer pri uresničevanju svojih pravic vodje ni ravnal tako, da bi varoval ugled in dostojanstvo svoje službe, ko je za vodjo urada tožilstva imenoval svojo življenjsko sopotnico Marino Maršič. Ta je bila na to mesto razporejena brez ustrezne izobrazbe in je prejemala previsoke osebne dohodke.
Fišer v sporočilu za javnost med drugim navaja, da je bilo njegovo razmerje z Maršičevo znano že dolgo pred njegovim ponovnim imenovanjem lani jeseni in da to razmerje ni vplivalo na delovanje tožilstva. V času njegovega vodenja so namreč na tožilstvu, tako Fišer, med drugim dosegli bistveno boljše rezultate.
Fišer je še zapisal, da so bile "v pobudi generalne tožilke očitane nepravilnosti, ki naj bi predstavljale kršitve predpisov, ugotovljene s strani računskega sodišča že v začetku leta 2000 in skladno z napotki tega sodišča takrat - torej pred skoraj dvema letoma - že odpravljene". Pet delavk in ne samo eno, tako Fišer, so na predlog računskega sodišča zavezali k izobraževanju ob delu, "kar se v praksi tudi uresničuje".
Fišer namiguje na nepravilnosti pri Cerarjevi
Fišer prepričanje o drugačnih ozadjih njegove razrešitve utemeljuje tudi z dejstvom, da računsko sodišče pred dvema letoma ni predlagalo njegove razrešitve, čeprav bi to lahko storilo glede na zakonska določila.
Zdaj že nekdanji vodja ljubljanskega tožilstva ministru za pravosodje Ivanu Bizjaku predlaga, da pod drobnogled vzame tudi poslovanje na državnem tožilstvu, ki ga vodi Zdenka Cerar. Po Fišerjevih "neuradnih podatkih" so se tudi na tem tožilstvu pojavljale povsem enake nepravilnosti, kot so očitane njemu.
Fišer je na vprašanje, ali bo ostal v državnem tožilstvu za 24 ur.com povedal, da zaenkrat drugih načrtov nima.