Informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar je izstopila iz posebne ad hoc skupine EU in ZDA, ki naj bi preiskala dejavnosti ameriške Agencije za nacionalno varnost (NSA) glede zbiranja informacij in osebnih podatkov o državljanih EU. Za to se je odločila, ker ministrstvo, ki jo je predlagalo v skupino, ni želelo prevzeti nobenih obveznosti.
Pirc Musarjeva se je konec julija v Bruslju udeležila prvega sestanka skupine, v nadaljevanju pa je pričakovala, da bodo aktivnosti skupine koordinirane med državo in Evropsko komisijo.
To se po navedbah informacijskega pooblaščenca ni zgodilo. Ministrstvo za pravosodje, ki je Pirc Musarjevo kot vrhunsko strokovnjakinjo predlagalo v skupino, v nadaljevanju ni želelo prevzeti nobene obveznosti, ne kot predlagatelj za varnostno preverjanje za dostop do tajnih podatkov EU in Nata ne kot plačnik stroškov sodelovanja svojega strokovnjaka v ad hoc skupini. Ker teh stroškov ne želi prevzeti niti Evropska komisija, Pirc Musarjeva sodelovanje v njej odpoveduje, saj informacijski pooblaščenec sredstev za to nima.
"Če namreč ne delujejo osnovne in enostavne zadeve, ki so povezane z delovanjem Komisije (organizacijo poti in kritjem stroškov), ni realno pričakovati, da bodo morebitni vsebinski rezultati dela deležni drugačne pozornosti. Očitno delo ad hoc skupine za Komisijo in za našo vlado ni niti prioritetno niti pomembno," ugotavlja Alenka Jerše, generalna sekretarka informacijskega pooblaščenca.
Vlada: Denarja ni, zadeve urejamo
Na odločitev Pirc Musarjeve so se odzvali tudi v vladi. Kot so zapisali na Twitterju, ministrstvo za pravosodje zaradi varčevalnih ukrepov nima proračunskih sredstev, s katerimi bi lahko zagotovilo kritje stroškov Pirc Musarjeve v ad hoc skupini. Prav tako dodajajo, da ministrstvo za pravosodje na prošnjo Pirc Musarjeve pri Evropski komisiji in Svetu Evropske unije še vedno intenzivno ureja povrnitev stroškov in upa na ugodno rešitev.
Pirc Musarjeva je na Twitterju na to odgovorila, da ministrstvo zadevo intenzivno ureja zadnji mesec in pol. "In da sem morala prositi za to, je žalostno. Urediti bi morali prej že sami," je zapisala. Poudarila je, da se ni sama javila v skupino, predlagala jo je država oziroma ministrstvo za pravosodje. "Je običajno, da eksperti, ki jih država rekrutira za delo v različnih skupinah, PROSIJO za kritje stroškov. Ali ni to samoumevno?" je še zapisala na Twitterju.
Ustanovitev skupine sprožilo Snowdnovo razkritje
V ad hoc skupino EU in ZDA je Evropska komisija imenovala pet evropskih strokovnjakov s področja varstva osebnih podatkov. Skupina je dobila mandat, naj ugotovi dejansko stanje aktivnosti NSA glede množičnega zbiranja informacij in osebnih podatkov o državljanih EU.
Ustanovitev skupine je sprožilo razkritje nekdanjega analitika NSA Edwarda Snowdna o popolnem nadzoru podatkov s spleta in ameriških telekomunikacijskih operaterjev ter podatkov, ki jih v t. i. oblak Googla, Facebooka, Microsofta, Amazona in drugih množično dajejo tudi Evropejci.
KOMENTARJI (113)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.