Notranji minister Aleš Hojs je na dopoldanski vladni novinarski konferenci o aktualnem stanju glede covida-19 sporočil, da je ob današnjih hišnih preiskavah glede nabav opreme, ki jih vidi kot politično motivirane, premierju Janezu Janši ponudil svoj odstop, Janša pa ga je sprejel. Ob tem je Hojs dodal, da je sam sprejel tudi odstop generalnega direktorja policije Antona Travnerja. Vlada za vršilca dolžnosti generalnega direktorja policije imenovala Andreja Juriča.
Odstop Hojsa prihaja v času, ko na 11 naslovih v Sloveniji potekajo hišne preiskave zaradi sporne nabave zaščitne opreme. "Pooblastila mi ne dovoljujejo vmešavanja v delo policije ali NPU. Današnje preiskave so politično motivirano delo," je dejal.
"Sprejemam politično odgovornost in zato sem predsedniku vlade podal odstop z mesta ministra za notranje zadeve," je povedal Hojs in dodal, da je kazniva dejanja treba preganjati in ustrezno sankcionirati, a "imamo celo vrsto kazenskih zadev, ki na NPU, tožilstvih in sodiščih že leta stojijo".
Njegov odstop je sprožil burne odzive v javnosti, tako s strani podpornikov kot tudi nasprotnikov, med katerimi so nekateri prepričani, da bi morala odstopiti celotna vlada.
Kot je še pojasnil Hojs, o današnjih hišnih preiskavah glede nakupov opreme ni bil vnaprej obveščen, danes okoli 8. ure pa ga je namestnik generalnega direktorja policije Jože Senica obvestil, da Nacionalni preiskovalni urad (NPU) izvaja hišne preiskave glede nabave zaščitne opreme v zvezi s kazensko zadevo oškodovanja javnih sredstev pri več osebah in na več lokacijah, med drugim tudi pri varovani osebi, ministru za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravku Počivalšku. Uro za tem je prejel tudi obvestilo, da je bila ministru za čas hišne preiskave odvzeta prostost.
Notranji minister v odstopu je povedal, da ga bo težko kdo prepričal, "da policija ni politična in ni v službi globoke države". Dejal je še, da bo svoje delo na ministrstvu korektno opravljal do seznanitve državnega zbora z odstopom. V odstopnem pismu je zapisal, da se znova intenzivirajo medijski pritiski in pritiski varnostnih organov na vlado. Po njegovem mnenju kriminalistična policija in NPU že vrsto let "ne sledita pričakovanjem državljanov pri preganjanju in zajezitvi organiziranega kriminala". Po njegovem prepričanju policija že vrsto let sodeluje v ščitenju posameznikov v spregi z izbranimi mediji ter "zastrašuje, ovaja in drugače preganja posameznike, ki jim politično niso po godu".
Svoj odstop je argumentiral z nezmožnostjo opravljanja dela na mestu ministra, saj da mu obstoječa zakonodaja in pristojnosti ne omogočajo učinkovite depolitizacije in sprememb v policiji, kjer imajo velik vpliv "udbovsko-partijske strukture".
Še pred svojim odstopom sam sprejel odstop generalnega direktorja policije
Hojs je povedal še, da ga je v jutranjih urah generalni direktor policije Anton Travner obvestil o svojem odstopu, kar je minister tudi sprejel. Travner, ki je sicer na dopustu, je odstopno izjavo poslal kmalu po tem, ko je tudi sam prejel obvestilo o hišnih preiskavah.
Od NSi do SDS in položaja ministra
Aleš Hojs, ki je z nastopom tretje Janševe vlade zavzel mesto notranjega ministra, je bil v preteklosti član stranke NSi. Iz stranke so ga sicer izključili zaradi neprimernih in žaljivih komentarjev, je takrat sporočila stranka. Hojs, v vlogi predsednika Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO), na proslavi ob dnevu državnosti namreč ni dopustil, da bi bil Lojze Peterle slavnostni govorec. V času druge Janševe vlade je vodil obrambni resor.
Po poklicu je gradbeni inženir, zaposlen pa je bil na Republiški upravi za ceste, nato v komunalnem podjetju Vodovod-Kanalizacija. Kasneje je postal član uprave Darsa.
Hojs je tudi solastnik Nove24, do imenovanja na ministrski položaj pa je bil direktor na omenjeni televiziji.
V aktualnem mandatu notranjega ministra je poskušal z aktivacijo člena, ki vojski daje policijska pooblastila pri nadzoru južne meje. Ob tem je tudi dejal, da bo zgodovina sodila tistim, ki so glasovali proti podelitvi pooblastil.
Prestal je interpelacijo, ki so jo proti njemu vložile SD, LMŠ, Levica in SAB. Opozicija mu je med drugim očitala hitre kadrovske menjave na ključnih položajih v obveščevalnem in varnostnem sistemu ter poskus popolnega obvladovanja teh služb ter tudi zavajanje glede potrebe po dodatnih pooblastilih vojski na meji. Hojs je vse očitke zavrnil.
Hojs je bil tudi obtožen protipravne pridobitve premoženjske koristi predsedniku SCT Ivanu Zidarju. Gre za nepravilnostih pri financiranju gradnje šentviškega predora. Obtožnica proti njemu je padla po šestih letih.
Predsednik vlade ima sicer po poslovniku državnega zbora sedem dni časa, da predsednika DZ obvesti o odstopu ministra. Ta nato v sedmih dneh seznanitev z odstopom uvrsti na dnevni red seje DZ. Kot se DZ na seji seznani s tem, ministru preneha funkcija.
Predsednik vlade ima nato še 10 dni časa, da predlaga novega kandidata za ministra ali da DZ obvesti, da bo to funkcijo začasno opravljal sam oziroma jo poveril drugemu ministru. Kandidat se nato najpozneje v sedmih dneh predstavi pristojnemu delovnemu telesu, potem o kandidaturi glasuje še DZ.
Informacije o tem, kdaj bo predsednik vlade Janša o odstopu Hojsa obvestil predsednika DZ, v premierjevem kabinetu za zdaj nimajo. Bi se pa lahko z odstopom DZ seznanil že na naslednji seji DZ, ki jo bodo predvidoma začeli 9. julija. Pričakovati je, da jo bo kolegij predsednika DZ na sredini seji tudi vsaj pogojno uvrstil na dnevni red.
KOMENTARJI (1609)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.