Z veliko zaskrbljenostjo smo prejeli informacijo, da je Ministrstvo za naravne vire in prostor dne 22. maja 2025 izdalo dovoljenje za odstrel kar 206 rjavih medvedov. Po uradnem dokumentu naj bi bilo med njimi kar 70 % osebkov lažjih od 100 kg, kar pomeni, da gre v veliki meri za mlajše živali, vključno z letošnjimi mladiči, so sporočili iz društva Alpe Adria Green.
Odprto pismo so naslovili na ministra za naravne vire in prostor Jožeta Novaka. Pozvali so ga, da takoj ustavit izvajanje dovoljenja in omogoči neodvisno revizijo strokovne podlage.
Zadnji genetski monitoring (2023–2025), ki temelji na 2.863 neinvazivno zbranih vzorcih, je pokazal, da v Sloveniji živi 656 rjavih medvedov. Kljub temu se upravljalske odločitve še vedno sprejemajo na podlagi modela, ki napoveduje 954 do 1050 osebkov – kar pomeni 30–40 % odstopanje. Če dovoljenje za odstrel 206 medvedov uresničite, bi po podatkih monitoringa v naravi ostalo le 450 osebkov – torej precej pod ciljno številko 800, ki jo ministrstvo navaja kot t. i. vzdržno populacijo. Tudi če bi upoštevali napihnjeno oceno modela (954 osebkov), bi po odstrelu ostalo manj kot 800 medvedov. Odvzem 206 medvedov iz populacije 656 pomeni neposredno izgubo 31 % celotne populacije. Tudi če upoštevamo napihnjeno oceno modela, gre za 22 % populacije, so prepričani v Alpe Adria Green.
Kot so prepričani, model, ki služi kot osnova za kvotni odstrel, ni bil neodvisno recenziran niti validiran z aktualnimi terenskimi podatki, kot to zahtevajo smernice IUCN in LCIE: Temelji na ocenah največje letne številčnosti, kar sistematično napihuje podatke in omogoča potrjevanje že vnaprej določenih kvot. Model deluje kot orodje za upravičevanje odstrela, ne pa kot neodvisno znanstveno orodje za varstveno upravljanje. Poleg tega, kot trdijo, obstaja konflikt interesov, saj je avtor modela član strokovno-znanstvenega sveta Lovske zveze Slovenije.
Če bi bil aktualni genetski monitoring upoštevan kot edini veljavni podatek, bi bilo jasno, da je takšen odstrel znanstveno neutemeljen in populacijsko nevzdržen, so prepičani.
Kot so prepričani, bi moral genetski monitoring postati osnova za odločanje. Po priporočilih IUCN in LCIE bi moral biti izvajan vsaj vsakih 2–3 let, zatrjujejo. Če bi Slovenija ta standard upoštevala, bi se odločali na osnovi dejanskih podatkov in ne bi bilo potrebe po matematičnih modelih, še trdijo. Poleg tega od ministrstva zahtevajo še, da ustavijo intenzivno krmljenje, ki umetno povečuje reprodukcijo in tveganje konfliktov.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.