Odtekanje kerozina v podtalnico neizogibno, potreben bo monitoring

Takoj po nesreči so povečali odjeme iz sosednjih vodovodov v Sežani in Buzetu, obenem pa so prekinili neposredni zajem iz izvira Rižane. Začeli so zajemati tudi vodo iz izredno nizkih nivojev podtalnice. Kerozin podtalnice najverjetneje še ni dosegel, njegovo večjo izpiranje pa pričakujejo šele ob prvem naslednjem deževju. Glede na to, da gre za hlapljivo snov, je vprašanje, koliko ga je dejansko šlo v tla, dejstvo pa je, da "katera koli kapljica je šla v teren, je nepotrebna in za nas izredno nevarna".

Nataša Viršek Ravbar z Inštituta za raziskovanje krasa pri ZRC SAZU je dejala, da kadar gre za razlitje nevarnih snovi na kraškem območju ni časa in možnosti za sanacijo. Ko enkrat nastopi onesnaženje na kraškem območju, ni nobene pomoči. Na kraju nesreče v enem od izjemno ozkih predorov na obstoječi enotirni progi čez Kraški rob po njenem vedenju tudi ni lovilcev olj – "kar je šlo v zemljo, je šlo," je dejala.

Lokacija torkovega iztirjenja tovornega vlaka, iz katerega je po ocenah steklo okoli 10.000 litrov kerozina, je prispevno zaledje izvira Rižane, ki je vodni vir za celotno slovensko obalo. Vodne poti na kraškem območju se sicer lahko zelo prepletajo med sabo. Po dostopnih raziskavah so hitrosti pretakanja voda med 25 in 120 metri na uro, vendar to velja za razmere, ko je zemlja namočena. Ker pa je trenutno sušno poletno obdobje, se lahko po njenih besedah predvideva, da se bo onesnaženje v zgornjem delu vodonosnika ustavilo in čakalo na nadaljnje padavine, da ga potisnejo naprej proti izviru.

Ker možnosti za sanacijo ni, je treba biti pripravljen in spremljati, kdaj se bo onesnaženje na viru pojavilo. To bi se lahko zgodilo zelo hitro, tudi v roku od enega do petih dni, a to velja za v vodi topne snovi. Ker nafta in naftni derivati v vodi niso topni, je težko napovedati, kako natančno se bodo stvari odvile. Nemogoče je dati tudi napoved, kdaj bo onesnaženje doseglo izvir, je dodala Viršek Ravbarjeva za STA.

Če se bo na izviru pojavil le manjši del iztekle količine, to pomeni, da preostanek lahko še vedno čaka nekje v podzemlju na nadaljnje ugodne razmere, da se premakne po podzemnih vodnih poteh. To lahko traja tudi tedne, odvisno od vremenskih razmer oziroma prvih močnejših padavin, ocenjuje Viršek Ravbarjeva.

Rižanski vodni vir je tako lahko ogrožen dlje časa, ob vsakih padavinah pa se lahko kerozin spet spira v vodo v manjših koncentracijah, je opozorila. Spomnila je, da se je nekaj podobnega že zgodilo jeseni leta 1994, ko se je pri Obrovem razlilo plinsko olje. A takrat je kmalu po izlitju deževalo in je onesnaženje na izvir prišlo v treh dneh.

Kakšen bo vpliv na prebivalce?

Da bo kerozin prišel v podtalnico, je žal po ocenah strokovnjakov neizogibno. V Rižanskem vodovodu bodo morda zaradi tega prisiljeni k izločitvi vodnega vira Rižane, da bi preprečili dostop onesnažene vode do same vodarne.

Prav ti obeti ob bližini vrhunca turistične sezone in napovedanem sušnem obdobju predstavljajo težavo. Trenutno namreč v Rižanskem vodovodu ne omejujejo porabe vode, odjemalce – teh je okoli 90.000, v času turistične sezone pa tudi do 130.000 – pa pozivajo k racionalni rabi vode.

Če bo treba izločiti vodni vir Rižane, bodo potrebe po vodi večje od razpoložljivih količin in takrat bodo v Rižanskem vodovodu morali razglasiti izredne razmere. Po besedah Sare Milenkovski, tiskovne predstavnice vodovoda, to konkretno pomeni, da bodo vsi odjemalci še naprej imeli dostop do vode, da pa bo dnevno oskrba z vodo lahko motena oz. bo dobava vode lahko po nekaj ur prekinjena.

Direktor Rižanskega vodovoda Martin Pregelj je dodal, da pri sanaciji posledic nesreče pričakujejo pomoč države, da bo posledic na vodnih virih čim manj. Kraj naj bi po njegovih pojasnilih v četrtek obiskal tudi okoljski minister Simon Zajc.

Vodooskrba je namreč trenutno "ključnega pomena, vse drugo je temu podrejeno". Pri tem že na izviru ne bodo dovolili, da v sistem spustijo kontaminirano vodo. Glede sanacije po nesreči pa je Pregelj izrazil pričakovanje, da "se pristopi k odgovorni, resni in takojšnji sanaciji nastale težave", kar bi vključilo odstranitev kontaminirane zemljine.

S tem se je strinjal tudi koprski župan Aleš Bržan. "Vodooskrba je na prvem mestu, zdravje naših ljudi je na prvem mestu," je poudaril in dodal, da naj si noben gospodarski subjekt ne drzne, da ne bi saniral nastale škode, preden se bo spet vzpostavilo normalne prometne tokove.

Prisotni so ob tem ponovili pozive, da sta čim prej potrebna dodaten vodni vir za slovensko Istro in izgradnja drugega železniškega tira do Divače.