"Varuh človekovih pravic redno spremlja vprašanje volilne pravice kot del področja zbiranja in združevanja ter upravljanja javnih zadev. Najprej ponovno opozarja, da hitro spreminjanje zakonodaje, brez strokovne in javne razprave, slabi kakovost zakonodaje, zmanjšuje pravno varnost in demokratičen dialog ter stanje pravne države," uvodoma izpostavljajo v uradu Simone Drenik Bavdek.
Menijo, da obrazložitev, da se ta zakon sprejema po skrajšanem postopku, ker gre za manj zahtevno spremembo zakona, ne vzdrži. "Predlagani odvzem aktivne volilne pravice tujcem iz tretjih držav na lokalnih volitvah vpliva na aktivno volilno pravico preko 100.000 prebivalcev Slovenije, kar je že na obseg posledic zahtevno vprašanje. Očitno je tudi, da predlagatelji niso obrazložili oziroma predstavili ustavnopravne obrazložitve in skladnosti predloga z mednarodno pravnimi standardi glede nesodelovanja tujcev tretjih držav s stalnim prebivališčem na lokalnih volitvah. To se kaže tudi v odsotnosti obvezne primerjalne prakse primerljivih držav v zvezi s tem," v sporočilu za javnost navajajo pri Varuhu. Posebej zaskrbljujoče je po njihovem to, da se novela zakona sprejema brez obrazložitve razlogov, ki bi utemeljevali nenaden odvzem volilne pravice določene skupine prebivalstva.
Ob vprašanjih, ali je predlagana ureditev skladna z ustavo ali ustavno sporna, ali gre za posredno ali neposredno diskriminacijo in poseganje v že pridobljene pravice, ali je ureditev skladna z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in Evropsko listina lokalne samouprave, Varuh posebej opozarja še na Konvencijo Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni. "Slovenija je to konvencijo podpisala 23. novembra 2006. Čeprav je Slovenija do sedaj še ni ratificirala, od njenega podpisa tudi ni odstopila," poudarja. Po mnenju Varuha je predlog spremembe Zakona o lokalnih volitvah lahko v neskladju s predmetom in namenom omenjene konvencije, saj spreminja s konvencijo skladno obstoječo ureditev.
Konvencija Sveta Evrope o udeležbi tujcev v javnem življenju na lokalni ravni v 6. členu določa naslednje: 1. Vsaka pogodbenica se v skladu z določbami prvega odstavka 9. člena zavezuje, da bo vsakemu tujemu prebivalcu dala pravico voliti in biti voljen na volitvah lokalnih oblasti pod pogojem, da izpolnjuje iste zakonske zahteve, kot veljajo za državljane, in da že pet let pred volitvami zakonito in stalno prebiva v tej državi. 2. Ob deponiranju listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu lahko vsaka pogodbenica izjavi, da namerava omejiti uporabo prvega odstavka samo na pravico voliti. In nadalje v 7. členu še: Vsaka pogodbenica lahko enostransko ali z dvostranskim ali večstranskim sporazumom določi, da je zahteva o prebivanju iz 6. člena izpolnjena že s krajšim obdobjem prebivanja. |
Kaj to pomeni? "Skladno z 18. členom Dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb podpis mednarodne pogodbe državo podpisnico zavezuje, da se vzdrži dejanj, zaradi katerih bi se lahko izničila predmet in namen mednarodne pogodbe, če je podpisala mednarodno pogodbo s pridržkom ratifikacije, dokler jasno ne izrazi namena, da ne bo postala pogodbenica mednarodne pogodbe," razlagajo pri Varuhu. "Sprašujemo se, ali namerava Slovenija odstopiti od podpisa te konvencije in to brez vsakršne razprave. V obrazložitvi pa Konvencija /.../, niti pravne posledice spremembe zakonodaje glede statusa Konvencije v Sloveniji sploh niso omenjeni," opozarja Drenik Bavdkova.
Po mnenju Varuha bi bilo pred sprejetjem tega zakona, kot tudi vseh ostalih, potrebno narediti oceno vplivov na človekove pravice z vidika ustave in mednarodnih standardov, ki zavezujejo Slovenijo. "Predstavljeni pomisleki kažejo vsaj to, da predlagana sprememba ni tako enostavna, da bi opravičevala skrajšan postopek, zato Varuh poziva k dodatnim razmislekom," so še sporočili.
Skrbi tudi Svet Evrope
Resno zaskrbljenost zaradi predlaganih sprememb zakona o lokalnih volitvah je v petek izrazila tudi predsednica Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope Gunn Marit Helgesen.
Slovenski parlament je pozvala, naj pred odločanjem o predlaganih spremembah v celoti upošteva načelo stabilnosti volilnih pravil. Izpostavila je, da so bile spremembe, ki bi državljanom tretjih držav odvzele volilno pravico, vložene le nekaj mesecev pred naslednjimi lokalnimi volitvami, ki bodo novembra 2026.
Ob tem je Helgesenova omenila, da imajo državljani tretjih držav v Sloveniji že od leta 2002 volilno pravico na lokalnih volitvah.
"Takšna sprememba vzbuja resne pomisleke v luči načela stabilnosti volilnega prava, zapisanega v Kodeksu dobre prakse v volilnih zadevah, ki določa, da večje spremembe volilne zakonodaje ne bi smele biti izvedene v letu pred volitvami," je kongres navedel v sporočilu za javnost.
Ob tem je kongres dodal, da je Beneško komisijo zaprosil za mnenje o skladnosti predlaganih sprememb zakona v Sloveniji z evropskimi standardi za lokalne volitve.
Odvzem volilne pravice tujcem
Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki so jih konec maja v DZ vložili poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus ter Resnice, med drugim predvidevajo odvzem volilne pravice tujcem iz tretjih držav, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in imajo v Sloveniji prijavljeno stalno bivališče. Trenutno veljavna zakonodaja jim omogoča, da volijo člane občinskega sveta in župana, za razliko od državljanov EU pa sami ne morejo kandidirati.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.