SDS zaradi regresov zahteva sklic nujne seje

V poslanski skupini SDS (PS SDS) so pozvali k sklicu nujne seje glede izplačil regresov v podjetjih v večinski državni lasti. Kot so zapisali, je vlada v gospodarskih družbah v večinski državni lasti priporočila regres v višini minimalne plače, vendar se jih v podjetjih večinoma niso držali, saj naj bi v Pošti Slovenije izplačali 1.045 evrov, v Slovenskih železnicah 1.082 evrov, v Telekomu, ki je v letu 2010 ustvaril za več kot 200 milijonov evrov izgube, pa naj bi izplačali 1.000 evrov bruto regresa.

Predvsem pa izstopa primer NLB, kjer naj bi zaposlenim izplačali po 1.566 evrov bruto regresa, kar skupaj znese 6,3 milijona evrov. ''Dejstvo je, da je NLB leto 2010 končala s skoraj 185 milijonov evrov izgube, v letošnjem letu pa je bila dokapitalizirana z dodatnimi 243 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja. S tega vidika smo v PS SDS še bolj začudeni nad višino izplačanega zneska za regres,'' so zapisali.

Višina regresa je namreč določena v kolektivni pogodbi bančništva in znaša 75 odstotkov povprečne izplačane plače v zadnjih treh mesecih v vsaki posamezni banki, še pravijo. Po besedah predsednika Sindikata bančništva Slovenije sicer kolektivna pogodba predvideva tudi, da se izplačilo regresa lahko začasno zadrži, a za to mora obstajati dogovor s sindikatom. Kolektivna pogodba naj bi bila podpisana že v času krize, zato se v PS SDS še toliko bolj čudijo dejstvu, da so bili tako visoki zneski regresa sploh lahko izpogajani.

Kot menijo, gre v omenjenih primerih za neodgovorno ravnanje uprav in nadzornih svetov, prav tako pa bi po njihovem morala bolj odločno vlogo odigrati država prek Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN). Nad odzivom omenjene agencije, ki se od problema distancira, pa so v poslanski skupini presenečeni. Agencija stoji na stališču, ''da gre v omenjenih primerih za stvar poslovodstev in ne za stvar korporativnega upravljanja,'' pravijo.

Že včeraj se je na omenjeno problematiko odzval tudi predsednik vlade Borut Pahor, ki meni, da visoki regresi v družbah, ki ne poslujejo odlično, niso upravičeni oziroma so v nasprotju s sklepi, ki jih je lani sprejela vlada in jih naložila podjetjem v državni lasti. To pa je, da se zaradi krize in recesije ob že sprejetem t. i. Lahovnikovem zakonu obnašajo dodatno vzdržno.