Odziv visokošolskega sindikata na naše poročanje: Izplačila je treba urediti

"Visokošolska in širša javnost v zadnjih desetih dneh z vznemirjenostjo spremljata objave prispevkov POP TV o visokih izplačilih posameznim zaposlenim na Univerzi v Ljubljani (UL), o različnih spornih praksah in o odzivih odgovornih," so zapisali uvodoma.

Dodali so, da je Visokošolski sindikat Slovenije (VSS) že opozarjal na sporne prakse na univerzah in se kritično odzival tudi na pretekla razkritja spornih izplačil na univerzah.

"Tudi tokrat pričakujemo, da bodo pristojni organi razkrite sporne prakse raziskali, da bodo odgovorni v primeru odkritih nepravilnosti ustrezno odgovarjali in da bo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport skupaj z univerzami in ob sodelovanju z drugimi našlo rešitve, ki bodo v prihodnje preprečile sporne prakse," so še zapisali.

Ocenjujejo, da je bila naša objava podatkov o visokih izplačilih pomembna, saj razkriva sporne prakse in pomanjkljivosti sistema, ki jih omogoča. "Prav tako odpira pomembna vprašanja o ustreznosti opredelitve javne službe in tržne dejavnosti univerz, razmerja med njima in obsega tržne dejavnosti."

"Novinarji so nakazali več primerov, v katerih gre zagotovo za ekscesno visoka izplačila, toda ker javnost ne pozna pogodb, lahko le ugibamo, ali je šlo za meritokratsko ovrednotenje dodatnega dela, ali za zlorabo položaja, ali pa za katerokoli od nians vmes. Ob medlem in v marsikaterem primeru povsem neprimernem obrambnem odzivu odgovornih si zunanja javnost razumljivo lahko ustvari vtis, da je v visokem šolstvu narobe vse po vrsti," so opozorili.

Dejstva razkrila tri tipe spornih praks

Zapisali so, da so prispevki naše rubrike Dejstva izpostavili tri tipe spornih praks, ki jih sindikat zaznava tudi prek dialoga s članstvom.

Med prejemniki visokih izplačil je nenavadno veliko vodilnih oseb, med njimi dekanov, prodekanov, predstojnikov ožjih organizacijskih enot ter tajnikov fakultet, ki so polno zaposleni z upravljavskim delom. "To utemeljuje sum, da pri nekaterih visokih izplačilih iz tržnih virov ni šlo za meritokratsko ovrednotenje dela na tržnih projektih in za pošteno razdelitev izplačil med vse sodelavce v timu."

Še večji problem je po njihovem tržna dejavnost, od katere bi fakultete lahko nekaj imele, a jo profesorji speljejo v svoja zasebna podjetja, pri čemer na trgu dosegajo višjo ceno.

"Zdi se, da je privatizacije bistveno več v aplikativnih družboslovnih vedah kot v tehniki in naravoslovju, kjer za opravljanje strokovnega in raziskovalnega dela potrebujejo drago laboratorijsko opremo, a tudi tam morda obstajajo zaposleni, ki dejavnost svojih podjetij izvajajo na fakultetni opremi."

Kot tretje pa so izpostavili, da nekateri posamezniki z obsežno tržno dejavnostjo opuščajo svoje osnovno delo in nalagajo izvajanje poučevanja, za katerega sami prejemajo plačo, podrejenim sodelavcem, na primer asistentom in mlajšim raziskovalcem, pri temeljnem raziskovanju pa si pomagajo s prisvajanjem avtorstev podrejenih kolegov. "Tako izkoriščanje si zasluži delovnopravne in kazenske sankcije," so jasni.

VSS je zaradi vsega zapisanega rektorja in druge institucije pozval "h konkretnim ukrepom za pravično ureditev razmer". Pozvali so rektorja naj naroči revizijo in dosledno uveljavi pravilnik, po katerem morajo zaposleni za delo prek svojih podjetij dobiti njegovo dovoljenje in univerzi plačati prispevek.