V prvem odzivu uradnega Beograda je srbski minister za informiranje Aleksander Vučić na novinarski konferenci odločitev Podgorice označil kot ''pravni nesmisel'', saj se odločitve republiških organov ne morejo razlikovati od odločitev zveznih organov. Vučić je napovedal, da bodo zvezne oblasti po odločitvi Črne gore sprejele ukrepe za zaščito ustavne ureditve.
V izjavi za francosko tiskovno agencijo AFP je vodja SPO Vuk Drašković menil, da ima črnogorski parlament pravico do sprejema odločitev za zaščito interesov Črne gore, glede na to, da so v Beogradu v četrtek izvedli ''ustavni državni udar''. Drašković je še poudaril, da po sprejemu ustavnih sprememb država Črne gore in Srbije, ki sta jo ustanovili leta 1992, dejansko ne obstaja več. Menil je še, da bi za okrepitev skupnosti obeh republik bila najprej potrebna sprememba režima v Beogradu.
Predsednik Demokrščanske stranke Srbije (DHSS) Vladan Batić je za Radio Indeks povedal, da se skupščina Črne gore na sinočnjem zasedanju ni prenaglila s sprejetjem sklepa o referendumu o državnem statusu republike. Batić meni, da je bila Črnogorska skupščina le pred dilemo, kako se odzvati na te spremembe, s katerimi se Črna gora praktično preganja iz ZR Jugoslavije. Ustavne spremembe in resolucija pomenijo korak bliže razpadu ZRJ, medtem ko morebitni prihodnji odzivi odpirajo tudi možnost državljanske vojne, je povedal Batić.
Vodja Lige socialdemokratov Vojvodine (LSV) Nenad Čanak prav tako meni, da je bila resolucija edino, kar je lahko Črna gora trenutno napravila, da je sprejetje resolucije o varstvu interesov Črne gore poteza, ki jo je izsilil režim v Srbiji. 'Drži pa tudi dejstvo, da Podgorica ni imela veliko izbire: če bi sedaj popustila, bi Črna gora nehala obstajati, v kolikor bi se opredelila za zaostritev položaja, pa bi to pomenilo državljansko vojno v Črni gori, ki bi trajala najmanj 300 let', pravi Nenad Čanak.