Kot je pojasnil podpredsednik SDS Miha Brejc, je ustavno sodišče ocenilo, da je do protiustavnih posledic prišlo že 16. oktobra letos, ko se je iztekel šestmesečni rok ustavnega sodišča za ureditev te problematike. Sicer v SDS pričakujejo, da bo državni zbor prihodnji teden referendum razpisal, državljanke in državljani pa bodo na njem t.i. tehnični zakon zavrnili.
Podpredsednika SDS je tudi presenetilo dejstvo, da je DZ zahtevo po ustavni presoji vložilo prepozno. Za to naj bi bil po njegovem mnenju odgovoren predsednik državnega zbora Borut Pahor, njegovi svetovalci. Izpostavil pa je tudi stališče parlamentarnega odbora za notranjo politiko, ki je zavrnil očitke pobudnikov referenduma, da je bila zahteva vložena prepozno. Ob tem je opozoril, da bi, če bi ustavno sodišče ocenilo, da je sedemdnevni rok zgolj instrukcijski, s tem dopustilo zavlačevanje razpisa referenduma. Tako bi se v kakšnem drugem primeru lahko zgodilo, da bi DZ zahtevo poslank in poslancev za razpis referenduma zavlekel tudi za leto dni.
Po Brejčevem mnenju je pomemben zlasti tisti del odločbe ustavnega sodišča, ki argumentira razloge za zavrnitev zahteve DZ, vendar ustavno sodišče se je odločilo, da zadevo argumentira širše. Z odločbo se je potrdilo stališče SDS, da dva zakona za ureditev te problematike nista potrebna, saj naj bi zadostoval le en zakon. V njem pa bi po mnenju podpredsednika SDS morali natančno določiti, kdo je upravičen do povrnitve statusa za nazaj. Do slednjega naj bi bili upravičeni le tisti, ki bi dokazali, da so status izgubili zaradi napake državnega organa, torej tisti, ki se jim je zgodila krivica.
Brejc je tudi zavrnil očitke, da SDS širi informacije o izplačevanju odškodnin, pri tem pa je poudaril, da do njih ne bi smeli biti upravičeni. Če bi do izplačila odškodnin prišlo, pa bi morali škodo dejansko dokazati pred sodiščem. Dodal je, da bi bilo izplačevanje odškodnin sporno, saj ranjeni v spopadih v osamosvojitveni vojni niso dobili odškodnin. Prav tako pa so bile nizkih odškodnin deležne tudi vdove padlih v vojni za Slovenijo.
SLS: Do razpisa referenduma mora priti v tednu dni
V SLS morajo sklep ustavnega sodišča še natančneje preučiti, vendar pa ugotavljajo, da je DZ dolžan spoštovati zakonsko določene roke in razpisati referendum najkasneje v naslednjih sedmih dneh. V stranki tako pričakujejo, da bo predsednik DZ Borut Pahor pravočasno sklical sejo, da bo DZ lahko izpolnil svojo ustavno določeno nalogo. V skladu z ustavo mora namreč razpisati referendum, ker je zahtevo vložilo najmanj 30 poslancev, na kar je opozorilo tudi ustavno sodišče v svoji odločbi.
Omenjeni zakon je eden tistih zakonov, ki so že v postopku sprejemanja povzročili nestrinjanje in burne reakcije javnosti, različna mnenja stroke in številne polemike, menijo v SLS. Kljub zamujeni priložnosti, da bi DZ že ob glasovanju državnega sveta o vetu zavrnil zakon in uredil izvršitev ustavne odločbe v t.i. splošnem zakonu o prebivanju tujcev, so v SLS prepričani, da lahko to še vedno stori.
V LDS zadovoljni
V LDS so z odločbo, v kateri je ustavnega sodišča presojalo morebitne protiustavne posledice referendumske zavrnitve t.i. tehničnega zakona o izbrisanih, zadovoljni, je novinarjem pojasnil izvršni direktor LDS Bogdan Biščak. Kljub temu, da je bila zahteva zavrnjena, pa je sodišče v izreku navedlo nekatere pomembne argumente, ki so po njegovem mnenju še pomembnejši od same odločitve. Ustavno sodišče je namreč pritrdilo tistim, ki so ves čas menili, da bi moralo ministrstvo za notranje zadeve dopolnilne odločbe izdajati že na podlagi same 8. točke odločbe ustavnega sodišča, ki jo je to izdalo 16. aprila. Glede na to, da je ustavno sodišče podvomilo v smiselnost referendumskega odločanja, je Biščak pobudnike referenduma pozval, da zahtevo za razpis referenduma zavrnejo. Prav tako pa po njegovem mnenju obstaja tudi možnost, da bi ustavno sodišče o tej materiji še enkrat odločalo, tokrat o ustavnosti odloka o razpisu referenduma.
V SMS zadovoljni
Tudi v SMS so zadovoljni z odločitvijo ustavnega sodišča, saj iz odločbe izhaja, da bi morebitna zavrnitev t.i. tehničnega zakona o izbrisanih podaljšala protiustavno stanje. Ustavno sodišče je tako ocenilo, da referendumska zahteva ni na mestu, so sporočili s SMS. Tako ocenjujejo, da je referendum nesmiseln, morebitno vztrajanje pri njem pa bi predstavljalo 600 milijonsko kampanjo za dodatno širjenje nestrpnosti. Po drugi strani pa je poslanec SMS in eden od podpisnikov zahteve za razpis referenduma Bogomir Vnučec dejal, da sam zaenkrat ne vidi razloga, zakaj bi od zahteve odstopil. Kot je znano, je ta po podpisu zahteve za razpis referenduma zatrjeval, da je k zahtevi pristopil zato, da bi ustavno sodišče presekalo razprave o tem vprašanju.
V SMS so sicer izrazili ogorčenje nad dejstvom, da je državni zbor zamudil rok za zahtevo po ustavni presoji ustavnosti pobude za referendum. Kot so sporočili s SMS, je to posledica neresnega pristopa in slabega dela. Zato v SMS pričakujejo, da bodo tisti, ki so to zamudo povzročili, prevzeli odgovornost zanjo.
Krivic navdušen
Pravni zastopnik t. i. izbrisanih prebivalcev Matevž Krivic je navdušen nad odločitvijo ustavnega sodišča, ki je zavrglo zahtevo državnega zbora za presojo morebitnih protiustavnih posledic referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Sam, kot je zapisal v izjavi za javnost, tako jasne in odločne odločitve ni pričakoval.
Po Krivičevem mnenju bi prvi sedaj moral pokazati, ali bo vsaj zdaj ustavo in odločbe ustavnega sodišča res spoštoval, notranji minister Rado Bohinc. Ta bi moral nemudoma ukazati podrejenim, naj takoj začnejo izdajati odločbe, ki jih je ukazala takoj izdati že aprilska odločba ustavnega sodišča. "Če tega ne bo, je tudi individualna pot vsakega prizadetega na ustavno sodišče (po vmesnem koraku na upravno sodišče) seveda odprta in sedaj tudi izrecno potrjena od ustavnega sodišča samega," je še v izjavi za javnost zapisal Matevž Krivic.
Kot je znano, je ustavno sodišče zavrglo zahtevo državnega zbora za presojo morebitnih protiustavnih posledic referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih. Ugotovilo je namreč, da je državni zbor zamudil sedemdnevni rok, ki ga določa zakon o referendumu in ljudski iniciativi, saj je bila zahteva na ustavno sodišče vložena 10. decembra, torej dan po izteku roka.
ZLSD: razmisliti o smiselnosti referenduma
Ustavno sodišče ni prepovedalo referenduma o t.i. tehničnem zakonu o izbrisanih, kar so si želeli predlagatelji zahteve, je v zvezi z odločitvijo sodišča, ki je zavrglo zahtevo državnega zbora za presojo morebitnih protiustavnih posledic omenjenega referenduma, povedal vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč. Po njegovem je ustavno sodišče državnemu zboru tako na nek način vrnilo žogico, da naj državni zbor presodi, ali sedanje stanje ne terja ponovne politične ocene o tem, če je referendum o predlaganem zakonu sploh smotrn.
Kot je Potrč povedal na današnji novinarski konferenci, je ustavno sodišče v odločbi nesporno jasno poudarilo, da so krivice izbrisanim bile storjene in da jih je treba popraviti, ter odločitve, ki jih je ustavno sodišče že sprejelo, izvesti čim prej in čim bolj dosledno. Ob tem je poudaril, da je zelo pomembna obrazložitev odločbe ustavnega sodišča ne samo ugotovitev, da se zahteva državnega zbora zavrže. "Pomembno je namreč, kaj je sodišče sporočilo predlagateljem referenduma in večini v državnem zboru, ki je podprla t.i. tehnični zakon." V zvezi s tem se mu zdi pomembna tudi nesporna ugotovitev ustavnega sodišča, da predmet referendumskega odločanja ne morejo biti zakoni, ki bi pomenili odločanje o izvršitvi ali neizvršitvi njihovih odločb.
