Šarec: Ni ravno čas, da bi sosedje odpirali šampanjce

Slovenski zunanji minister, ki opravlja tekoče posle, Miro Cerar je dejal, da ima o odločitvi Sodišča EU mešane občutke: "Še vedno menimo, da Hrvaška krši evropski pravni red, vendar ta evropska institucija ne želi sprejeti odločitve." 

Cerar: Pravne zmage Hrvaške tu ni

"Dosegli smo pomemben cilj. Kljub temu da odločbo preučujemo in je postopkovna, torej sodišče ni odločalo o vsebini, pa se je sodišče v izjavi za medije izreklo o tem, kaj meni o arbitražni odločbi," je dejal Cerar in izrazil zadovoljstvo, da je sodišče izrecno pritrdilo Sloveniji, da arbitražna odločba velja, je zavezujoča in jo morata obe državi izpolniti.

"To je dokaz najvišje pravne instance v EU, da je imela Slovenija vseskozi še kako prav, ko je trdila, da mora Hrvaška arbitrarno odločbo implementirati," je še dodal.

Obžaluje, da sodišče "ni zbralo poguma, podobno kot predtem ne Evropska komisija, da bi odločilo o pomembnem vprašanju, ki zadeva evropsko pravno ureditev". Spomnil je, da je komisija sopodpisnica arbitražnega sporazuma. Po njegovem to pomeni neko defenzivno držo, ki pa upa, da ne bo postala stalna praksa najvišjih institucij, ko gre za uveljavljanje vladavine prava.

Pravne zmage Hrvaške tu ni, je prepričan: "Hrvati so lahko zadovoljni le zato, ker bi sodišče v meritornem odločanju zagotovo ugotovilo, da kršijo evropski pravni red."

Šarec: Ni ravno čas, da bi sosedje odpirali šampanjce

Premier Marjan Šarec je glede današnje odločitve Sodišča EU, da ni pristojno v primeru slovenske tožbe proti Hrvaški, povedal, da "ni ravno čas, da bi sosedje odpirali šampanjce". Kot je izpostavil, bodo morali slej kot prej spoznati, da je arbitražna sodba veljavna in tudi današnja sodba je poudarila pomen spoštovanja mednarodnega prava.

Na novinarsko vprašanje, ali je bila vložitev tožbe morda napaka, pa je Šarec povedal, da je to težko soditi. "Tožbo je vložila še vlada v odhodu. Takrat je bila odločitev taka," je dejal, a izpostavil, da ni mogoče govoriti o napaki, saj "ta sodba ponovno poudarja, da je treba spoštovati mednarodno pravo".

po oceni Levice pa naloga države nadaljnje prizadevanje za uveljavitev arbitražne odločbe, tudi z intenzivnejšim diplomatskim delovanjem. "V dolgem desetletju smo videli, da kazanje mišic nikoli ni obrodilo sadov," je dejal vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec.

Ne glede na današnjo odločitev sodišča pa je naloga države predvsem, da si še naprej prizadeva za uveljavitev arbitražne odločbe. "To pomeni neko bolj intenzivno diplomatsko delovanje s Hrvaško, po drugi strani pa bo treba začeti razmišljati tudi o tem, kako z mehkejšimi pristopi, ne s tožbami, prepričati Hrvaško, da sprejme arbitražno odločbo," je pozval vodja poslanske skupine Levice.

Po mnenju Levice je prvi korak "nekoliko mehkejše oziroma bolj razumljivo stališče pri vstopu v schengensko območje". Nenazadnje bi to bilo predvsem v korist prebivalcev ob meji, ki imajo zaradi sporov težave, je prepričan Vatovec.

Plenković znova pozval k dvostranskim pogajanjem

Komentiral je tudi odziv hrvaškega premierja Andreja Plenkovića, ki je zapisal, da je odločitev zmaga hrvaških argumentov, ki so jih izpostavili v ugovoru nepristojnosti, in Slovenijo pozval "k dialogu in dvostranskim pogovorom, s katerimi bi lahko dosegli sprejemljive in trajne rešitve mejnega spora".

Odziv Plenkovića po Cerarjevem mnenju kaže na odnos sosednje države do vladavine prava. "To je zmaga za pravo, za tisto stališče, ki je edino verodostojno. Seveda zdaj Plenković preusmerja pozornost na ta del, ki je zanj nekoliko razbremenilen, ker sodišče ni ugotavljalo, ali Hrvaška krši pravo EU."

Plenković po njegovem namenoma ignorira del, ki pravi, da mora Hrvaška izpolniti arbitražno razsodbo, "zato jih bomo na ta del spomnili vsak teden, vsak mesec, če bo treba."

"Nobena akrobacija Hrvaške tega dejstva, ki je v izjavi Sodišča EU zapisano, ne bo spremenila," še trdi Cerar in  dodaja, da je pravo na naši strani, meja pa določena. "Moramo vztrajno vršiti pravni pritisk, da morajo izvršiti arbitražno razsodbo, in verjamem, da bo prihodnja vlada nadaljevala ta prizadevanja."

Točnega podatka, koliko nas je do zdaj stala tožba Hrvaške, Cerar nima. "Govori pa se o 300.000 do 400.000 evrov," je pojasnil in dodal, da se je za takšne ugotovitve, kot jih je Sodišče EU zapisalo v izjavi, vse to zagotovo izplačalo.

"Odločitev sodišča je bila pričakovana. Kot dobri sosedje, ki bodo vedno živeli drug ob drugem, moramo rešitev iskati naprej," je na Twitterju zapisala Jadranka Kosor, ki je v imenu hrvaške vlade podpisala arbitražni sporazum s Slovenijo leta 2009.

Predsednik hrvaškega parlamentarnega odbora za zunanjo politiko in nekdanji hrvaški zunanji minister Miro Kovač (HDZ) je danes pred novinarji v saboru ocenil, da je treba doseči vsaj sporazum o upravljanju Piranskega zaliva v prid državljanov. Tako kot med mandatom šefa hrvaške diplomacije je tudi danes kot dober primer dobrososedskega reševanja spora o meji omenil vprašanje dela meje med Nemčijo in Nizozemsko.

Pahor: Današnja odločitev Evropskega sodišča nič ne spreminja

Predsednik republike Borut Pahor je na Twitterju zapisal, da nam je "v skoraj tridesetih letih samostojne Slovenije uspelo s sosednjimi državami urediti tako rekoč vsa odprta vprašanja".

"Rešeno je tudi vprašanje meje s Hrvaško," trdi Pahor,  ki je prepričan, da bo Hrvaška prej ali slej sprejela obveznosti iz arbitražne razsodbe. "Današnja odločitev Evropskega sodišča nič ne spreminja. Sodišče v sodbi obe državi poziva, da implementirata razsodbo," meni Pahor.

Med prvimi se je pri nas odzval prvak SDS Janez Janša in dejal, da odločitev sodišča pomeni, da je vlada "po nepotrebnem zapravila veliko davkoplačevalskega denarja" za arbitražo.

Evropski poslanec Milan Brglez pa je v prvem odzivu na Twitterju zapisal: "Sodišče EU zaskrbljujoče omejuje pomen mednarodnega prava za EU in njen pravni red. Slab dan za pravo EU. Pozitivno: Sodišče EU ugotavlja, da morata državi storiti vse potrebno za izvršitev arbitražne razsodbe."

Evroposlanka Ljudmila Novak pa odločitev Sodišča EU obžaluje, "da se problem s Hrvaško ne bo končno rešil". Dodala je, da bi verjetno morala "naša vlada, skupaj s svojimi pravniki, bolje preučiti, katero sodišče je pristojno za takšne primere."

Nekdanja hrvaška predsednica Kolinda Grabar-Kitarović pa je zapisala, da je zadnji čas, da se Slovenija vrne k dialogu s Hrvaško in da državi "to vprašanje v dobri veri rešita dvostransko."

Za prvaka SNS Zmaga Jelinčiča je odločitev Sodišča EU pričakovana. Kot je dejal, je Mira Cerarja, tedanjega premierja, že ob odločitvi za tožbo pozval, naj ne dela neumnosti. Po Jelinčičevi oceni bi morala tudi Slovenija odstopiti od spoštovanja arbitražne odločbe.

Slovenska agentka: Gre za nevaren presedan, ki državam odpira vrata za kršitve prava EU

Da je današnja sodba Sodišča EU v primeru slovenske tožbe glede arbitraže nevaren presedan, ki članicam Unije potencialno odpira vrata za kršitve prava EU, pa izpostavlja slovenska agentka Maja Menard. Odločitev sodišča sicer izrecno poziva obe članici, da arbitražno razsodbo implementirata, uzakonita in izvršita, je še poudarila.

Po besedah Menardove sodba odstopa od ustaljene sodne prakse tega sodišča, državam članicam pa potencialno odpira vrata za kršitve prava EU s sklicevanjem na neka domnevno odprta mednarodna vprašanja oziroma spore.

"Za nas se zastavlja vprašanje, kako bo ravnala Evropska komisija in v nadaljevanju evropsko sodišče v primeru kršitve recimo ribiške uredbe ali schengenskega zakonika Slovenije oziroma Hrvaške na mejnem območju, in konkretno, katero od teh držav bo potem Evropska komisija obravnavala kot kršiteljico in ali bi se potem sodišče na podlagi današnje sodbe prav tako razglasilo za nepristojno," je pojasnila agentka.

"Za arbitražno razsodbo in mejo, ki jo ta določa, današnja sodba seveda nič ne spreminja," je izpostavila Menardova.

Vrevc: Sodišče EU potrdilo, da Slovenija pri izvajanju arbitražne razsodbe vse dela prav

"Sodišče EU je odločilo, da resnega problema ne vidi, Slovenija v današnji sodbi vidi zgolj potrditev, da tako pri izvajanju arbitražne razsodbe kot pri uveljavljanju prava EU v geografskem obsegu, kot je določen z razsodbo, vse dela prav," pa je poudaril predstavnik zunanjega ministrstva Marko Vrevc.

Vrevc je pojasnil širši okvir razmer, ki so pripeljale na sodišče EU. Slovenija je takoj po razglasitvi arbitražne razsodbe najprej na težave opozorila Evropsko komisijo. V strokovnih krogih komisije je bil problem zaznan in povsem jasno ugotovljeno, da očitno problem s hrvaškim nespoštovanjem obstaja, a ker je politična raven komisije ocenila, da očitno problem ni tak, da bi zahteval njeno angažiranje, je Slovenija to mnenje preverila tudi na sodišču, je pojasnil Vrevc.

Ob tem je izpostavil zadovoljstvo ob pozivu sodišča sosednji Hrvaški, ki da se postavlja ob bok stalnim slovenskim pozivom k dialogu o načinu implementacije rešitve, kot je določena v arbitražni razsodbi. "Zdaj računamo, da bo v doglednem času tudi na Hrvaškem dozorelo spoznanje, da je ta dialog na tej osnovi potreben, in Slovenija bo nanj pripravljena," je poudaril.

Verica Trstenjak: Odločitev sodišča EU posledica napak slovenskih vlad zadnjih deset let

Odločitev sodišča EU, da ni pristojno za odločanje o sporu o meji med Slovenijo in Hrvaško, je posledica napak slovenskih vlad zadnjih 10 let, je dejala nekdanja generalna pravobranilka na Sodišču EU Verica Trstenjak. Slovenija s to sodbo pravno ni nič izgubila. Morala bo vztrajati pri arbitražni odločbi in iskati rešitev z diplomacijo, je dodala.

"Sodba zame sploh ni presenečenje, saj so bili sklepni predlogi pravobranilca odlično argumentirani, sodba pa temu sledi," je dejala Trstenjakova. Po njenem mnenju je Slovenija pogosto preveč poudarjala mednarodno pravo, ki v tem postopku ni bilo pomembno.

Ponovila je, da današnja odločitev Sodišča EU v Luxembourgu ne vpliva na veljavo arbitražne odločbe. "Pravna zmagovalka je sicer Hrvaška, a sodišče je tudi poudarilo, da se je treba pravnih dogovorov držati in jih spoštovati in posredno, da arbitražna odločba velja, kar Slovenija ves čas trdi," je menila.

Kot je še ocenila so po pravu EU poti izčrpane, Slovenija pa bo morala zdaj vztrajati pri arbitražni odločbi in iskati rešitev za njeno izvrševanje tudi z diplomacijo. Teoretično je tudi možnost, da strani ne upoštevata arbitražne odločbe in gresta v novo iskanje rešitve, a slovenska stran tej možnosti ni naklonjena.

Izpostavila je, da je današnja odločitev posledica napak slovenskih vlad zadnjih deset let. "Tako smo Hrvaški vedno dovoljevali izjeme v pravnih aktih EU," je pojasnila. Navedla sporazum Hrvaške o pristopu k EU iz leta 2012, v katerem piše, da na primer za področje ribištva velja izjema in se začne režim uporabljati šele, ko se začne v celoti izvajati arbitražna odločba.