Opozicija po referendumu: Gre za nezaupnico, koalicija: Izid ni poraz

Po padcu zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja na referendumu, se v politiki vrstijo ocene o posledicah izida za vladajoče. Opozicija je prepričana, da se je vladi že tretjič letos "zgodilo ljudstvo", da gre za nezaupnico in je čas za odstop. Koalicija medtem meni, da ne gre za vladni poraz, ki bi vplival na prihajajoče volitve v DZ.

V opoziciji, kjer so se že v nedeljo vrstili pozivi k odstopu vlade in premierja Roberta Goloba, so danes znova nanizali ocene, da so državljani vladajočim dali močno lekcijo, kar bi moralo prinesti politične posledice.

"Včeraj se je zgodila Slovenija, ki ji je mar za prihodnost. Poglejte, kaj lahko dosežemo, če se povežejo civilna družba, stroka in tudi politika," je v današnji izjavi v DZ ocenil poslanec NSi Jožef Horvat. Ocenjujejo, da bi se moral predsednik vlade zamisliti, ker se mu je po porazu na majskem referendumu o dodatku k pokojninam umetnikov in nedavnem napadu v Novem mestu v nedeljo že tretjič letos "zgodilo ljudstvo".

"Robert Golob se zaveda, da je premagljiv in obstaja upanje, da bomo skupaj civilna družba in tudi politika naredili drugačno Slovenijo, ki bo prijaznejša za vse državljanke in državljane," popotnico referendumskega izida nekaj mesecev pred prihajajočimi parlamentarnimi volitvami vidi Horvat. Kot je še dodal, je podpora premierju, ki bi moral bo njihovem mnenju odstopiti, v prostem padu.

K odstopu so premierja že v nedeljo pozvali tudi v največji opozicijski stranki SDS, kjer pa danes izjav na to temo niso dajali.

Tudi v stranki Demokrati pod vodstvom poslanca Anžeta Logarja so ocenili, da je referendumski rezultat "glasna nezaupnica vladi" in njenemu preteklemu delu. Po besedah Logarja je to tudi napoved usihajoče sposobnosti mobilizacije pred prihajajočimi volitvami.

Upa, da je vlada tudi prejela lekcijo, da nima več nobenega kredita in da zato naj ne sprejema spornih zakonov. Nedeljsko referendumsko glasovanje o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pa je po Logarjevem mnenju že enako kot ob lanskem posvetovalnem referendumu pokazalo na razdeljenost v slovenski družbi. Tako je prepričan, da je bilo najmanj neodgovorno, da je vlada trmoglavila z zakonom, še zlasti ob nasprotovanju zdravniške stroke.

V koaliciji pa izid referendumskega izrekanja volivcev interpretirajo drugače. Vztrajajo, da ne gre za poraz vladne koalicije in prst uperjajo v nasprotnike zakona, katerim očitajo nepošteno kampanjo in manipuliranje z informacijami o zakonu.

Poslanka Svobode Tereza Novak tako ne vidi neposredne povezave med podporo vladi oz. koaliciji in zakonu. Tega so namreč prevzeli od civilne družbe in ga še dodelali, je dejala. V kampanji pa so nasprotniki po njenem mnenju spolitizirali sicer osebno temo in izmaličili dejstva v zakonu ter strašili ljudi s "precej bizarnimi izjavami".

Ocenila je, da so se tudi zagovorniki iz te kampanje nekaj naučili in bodo potegnili maksimum za prihajajoče volitve v DZ. "V kampanji smo v resnici videli, da če se ne postavimo za svoje pravice in zase, potem teh pravic ne bomo imeli," je izpostavila. Prepričana pa je, da njihov mobilizacijski potencial ni usahnil, saj je tudi zakon podprlo precej ljudi.

Tudi v koalicijski SD so danes ocenili, da padec zakona ne bo vnesel razkola v koalicijo. "Poraženci nismo v politiki, poraženci so na žalost tisti, ki bi se jih zakon dotikal oz. je bil zanje spisan," je v izjavi za STA dejal podpredsednik stranke Luka Goršek.

Pri tem pa ne pristaja na tezo, da bo to zanje negativno vplivalo na spomladanskih državnozborskih volitvah. "Ljudje so se odločali po svoji vesti, vsaj en del, in tema je bila seveda težka," je ocenil. Prepričan je sicer, da se je koalicija v kampanjo podala z dejstvi, a so bili preglasovani z dezinformacijami in manipulacijami iz tabora nasprotnikov zakona.

Premier Robert Golob se je po zavrnitvi zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v nedeljo zvečer oglasil z dvema sporočiloma. Z zagovorniki zakona deli razočaranje, nasprotnikom pa sporoča, da izziv ureditve področja ostaja. Zatrdil je, da jih to ne bo ustavilo, da na volitvah prepričajo z vizijo odprte, demokratične in svobodne Slovenije.

Volivke in volivci so na nedeljskem zakonodajnem referendumu zavrnili zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki bi polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, dal pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi.

Proti uveljavitvi zakona je ob skoraj 41-odstotni volilni udeležbi glasovalo 53,43 odstotka, za njegovo uveljavitev pa se jih je izreklo 46,57 odstotka. Hkrati so nasprotniki zakona dosegli tudi zavrnitveni kvorum.

V stranki Prerod - Stranki Vladimirja Prebiliča menijo, da izid referenduma razkriva globoko polarizacijo političnega prostora, ki ga moramo znati preseči, še posebej pri vprašanjih, ki posegajo v temeljne človekove pravice, dostojanstvo in etična načela. V stranki sicer podpirajo pravico do izbire, možnost prostovoljnega končanja življenja pa vidijo kot pomembno, globoko intimno odločitev posameznika. "A ta pravica mora temeljiti na strokovno podprti, premišljeni in varni zakonodaji, ki ne dopušča zlorab ali pritiskov na kogarkoli v tem procesu, in zagotavlja najvišje etične in zdravstvene standarde," so zapisali.

Žal je bil predlagani zakon po oceni številnih strokovnjakov preveč pomanjkljiv, kar je vplivalo tudi na volilno odločitev državljanov, menijo v Prerodu. Referendum je obenem pokazal nezmožnost vlade, da v dveh letih ustvari dialog z zdravstveno stroko in organizacijami, ter na drugi strani nezmožnost mobilizacije lastnega volilnega telesa. "Izjemno intenzivno vključevanje zdravnikov v referendumsko kampanjo je razgalilo predvsem pomanjkanje zaupanja in dialoga, za kar odgovornost nosi predvsem vlada," so zapisali.

V stranki Karl Erjavec - stranka Zaupanje pa menijo, da je izid referenduma jasen in nedvoumen signal vladajoči politiki. Prepričani so, da na referendumu ni šlo za glasovanje o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pač pa za glasovanje o zaupanju v vlado. Volivci so po njihovem mnenju vladi jasno povedali, naj konča ukrepe, katerih edini namen je politično podkupovanje, neha škodovati državi z ideološkim preusmerjanjem pozornosti, začne poslušati stroko ter poskrbi za dolgoročno varno prihodnost države.

"Če vlada tega ni sposobna, potem ima dolžnost odstopiti in omogočiti, da Slovenijo vodi politika, ki razume trenutek svetovne in evropske negotovosti ter zna ravnati trezno, strokovno in strateško," so v stranki Zaupanje zapisali v sporočilu za javnost.

Odstop vlade zahtevajo tudi v stranki Glas upokojencev. Rezultat referenduma namreč po njihovem mnenju odpira tudi politična vprašanja. "Tako izrazit razkorak med državljani in predlagatelji zakona pomeni jasen signal izgube zaupanja v nosilce oblasti," opozarjajo in pričakujejo, da bosta vlada in tudi predsednica države Nataša Pirc Musar prevzeli odgovornost za vztrajanje pri rešitvah, ki so očitno izgubile legitimnost v očeh javnosti.

Volivci so sicer na referendumu po njihovi oceni tudi jasno izrazili dvom v predlagani zakon, ki ni nudil potrebnih varovalk in ni zagotavljal širšega družbenega soglasja o tako občutljivi temi.

Nedeljski referendumu kaže, da je prebivalstvo Slovenije o predčasni prekinitvi življenja razdeljeno, saj ni šlo za široko plebiscitarno odločitev. Glavna razlika od posvetovalnega referenduma junija 2024 pa je, da je takrat šlo za razmišljanje, da si ljudje želijo dostojanstvene smrti, medtem ko je šlo pri zakonu za "konkretna določila, ki bi pomenila marsikaj drugega," je predsednica Zdravniške zbornice Slovenije ocenila v današnjem pogovoru za STA.

"Zakon je govoril o kroničnih bolnikih, o postopkih, ki bi obremenjevali tako zdravnike kot družine, tako da pravzaprav ni izpolnil te želje, izražene na posvetovalnem referendumu," meni Beović. Tako je prepričana, da to ni bil zakon, ki bi bil namenjen terminalno bolnim.

Dodala je, da je bil zakon v marsičem tudi slabo napisan, čeprav je vseboval kar veliko varovalk. "Po drugi strani pa te varovalke ne morejo preprečiti tega, kar se dogaja v vseh državah, ki imajo uvedeno podobno zakonodajo," je dejala.

Če bodo pobudniki zakona po letu dni zakon ponovno skušali vložiti, bodo z njimi vzpostavili dialog, je napovedala. A je obenem opozorila, da je šlo prinasprotovanju zakonu zbornice za nasprotovanje na načelni ravni in za željo oziroma stališče zdravnikov, da ne želijo biti vključeni v take postopke oziroma kar se da malo. "Zdravniki se pravzaprav 2500 let ukvarjamo s tem vprašanjem. Hipokrat ne bi tega zapisal v svojo izjavo, če že takrat ne bi bilo političnih teženj po tem, da bi se življenje lahko končalo prej tudi na tak, umeten način," je povedala.

Dodala je, da so bila v ta razmišljanja vključena vsa zdravniška združenja, komisija za medicinsko etiko in predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj. "Skratka številni ljudje v Sloveniji smo razmišljali na drugačne načine in mislim, da je pametno, da se to posluša," je dejala.

Beović sicer meni, da je treba smrt detabuizirati, saj v družbi razvitega sveta za dostojno velja samo življenje nekoga, ki je popoln in družbi nekaj daje, smrt pa je razgovor o drugačnih situacijah. "Vidi se, da je zlasti pri mlajših ljudeh v njihovih izjavah ob zagovarjanju zakona skrit strah pred smrtjo. Če bi bila smrt bolj del življenja, tako kot je bila v preteklosti, ko je družina spremljala umirajočega, bi bilo to verjetno drugače," ocenjuje.

Znova je poudarila, da lahko ob koncu življenja medicina ponudi paliativno oskrbo bolnika, za kar potrebujejo program izvajanja, torej financiranje, in da pritegnejo dovolj kadra v delo v zdravstvu in na socialnih področjih. Ljudem pa je treba povedati, da to ne pomeni, da jih ne želijo zdraviti, ne pomeni trpljenja in ne pomeni, da bodo v milosti ali nemilosti nekoga, ki skrbi zanje, je opozorila.

Po njenih besedah ima Slovenija na določenih območjih vzpostavljeno vrhunsko paliativno medicino, so se pa nekatere stvari premaknile tudi zaradi razprave o zakonu.

O mnenju nekaterih, da medicina človeku skoraj ne pusti umreti, je dejala, da to vidi drugače. "Družba, bolniki in predvsem tudi zdravniki vztrajamo takrat, ko vztrajanje ni več smiselno, ko zaradi različnih pritiskov bolnikom dajemo zdravila, ki ne pomagajo več," priznava.

Pogovarjati se je po njenih besedah treba tudi o tem, da ima medicina 21. stoletja še vedno ogromno omejitev in da vsega ne znajo in ne zmorejo. "Zato ni pametno, da potem bolnika tako rekoč silimo ali pa si tudi on želi terapij, ki mu ne bodo pomagale," je prepričana.

Meja, do katere zdravniki lahko pomagajo, se razlikuje med bolniki, boleznimi in načini zdravljenja. Gotovo pa zelo invazivni načini zdravljenja, kirurgija in intenzivna medicina, kadar ne morejo pomagati, povzročajo le trpljenje. "Treba je dodajati življenje letom, ne pa leta življenju," je zaključila.

Pleterski je v nedeljo po znanih delnih neuradnih rezultatih referendumskega glasovanja ocenil, da posamezne skrbi oziroma pomisleki, ki so se v povezavi z zakonom izpostavljali zlasti v kampanji, niso bili odločilni za padec zakona. Ti bi sicer lahko bili eden izmed razlogov, je dejal v pogovoru za STA. Obenem pa je poudaril, da gre pri rezultatu "za zelo majhno razliko na tehtnici", zato je prepričan, da bi bil zakon potrjen, če bi se referendumskega glasovanja udeležili vsi, ki so v anketah javnega mnenja navajali, da podpirajo zakon.

Ta bo zdaj vsaj za eno leto ostal v predalu. Referendumska zakonodaja namreč določa, da DZ eno leto po razglasitvi odločitve na referendumu ne sme sprejeti zakona, ki bi bil vsebinsko v nasprotju z odločitvijo volivcev.

Pleterski napoveduje, da bodo pobudniki uzakonitve pravice do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nadaljevali svoja prizadevanja. "Zakon imamo, lahko ga v tem času še izboljšamo, vsak zakon se da izboljšati. In ko bo prva dobra priložnost za vložitev zakona, bomo to naredili," obljublja.

Kot je dodal, lahko sicer sledi vnovični referendum, a je prepričan, da bodo v tem primeru tedaj vsi, ki v nedeljo niso prišli na volišča in zakon podpirajo, glasovali za zakon.

Ob vprašanju, ali bodo v vmesnem času poskušali zakon dodelati tudi tako, da bi odpravili zadržke predstavnikov zdravstvene stroke, pa je Pleterski dejal, da je predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović že pred nekaj časa dejala, da bo del zdravnikov vedno proti. "Ta del zdravnikov, ki je proti v vsakem primeru, ne glede na to, kaj piše v zakonu, trenutno drži v rokah vse zdravniške organizacije. Oni so tisti, ki so mnenjski voditelji in kodeks zdravniške etike zapoveduje stanovsko pripadnost," kot razlog za nezmožnost najti skupni jezik z zdravniškimi organizacijami vidi Pleterski.

Upiranje tej stanovski pripadnosti je namreč po njegovih besedah upiranje avtoriteti, ki ima lahko za posameznika tudi karierne posledice. "To je palica, ki jo imajo nad verjetno večino zdravnikov, ki intimno sicer podpirajo ta zakon, ampak so pač tiha večina. Glasna manjšina je proti in bo proti, dokler bo na teh položajih, to je popolnoma jasno," je ocenil. Po njegovih besedah so namreč že pri pisanju zakona, pri katerem je tudi sam sodeloval, vse predloge oziroma ugovore z njihove strani upoštevali. "Pokazali smo maksimalno možno pripravljenost na kompromis, ampak seveda za njih bi bil kompromis to, da mi zakon umaknemo. To pa je točka, kjer se možnost kompromisa izniči," je poudaril.

Zagotovil je tudi, da podpirajo tudi paliativno oskrbo. Eden izmed argumentov nasprotnikov zakona je namreč tudi ta, da podporniki hitijo z ureditvijo pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, pri čemer pa področje paliativne oskrbe ostaja neustrezno urejeno. Je pa to argument, ki ga nasprotniki zakonske ureditve tega vprašanja navajajo tudi po drugih državah, je dejal Pleterski. "Tisti, ki ugovarjajo zakonski ureditvi pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ponujajo kot zamenjavo paliativno oskrbo. Ta nikoli ne more biti popolna zamenjava, torej lahko poskrbi za 99 odstotkov ljudi, ampak en odstotek vedno v kakršnikoli paliativni ureditvi in ne glede na kakovost ostane brez," je navedel.

Po pojasnilih Pleterskega obe možnosti nista medsebojno zamenljivi, ampak se dopolnjujeta. Vsi, ki so bili "polni reklame" o paliativni oskrbi, pa imajo zdaj priložnost in izziv pokazati, kako zelo popolna je, je sklenil.